Polnoč je
Srečno Novo leto
Plešeta brez ustavljanja
Ko je prišel čas za zadnji ples
so zaigrali dunajski valček
Zavzel je plesno držo Homo erectusa2 Njegova leva in njena desna roka
sta iztegnjeni
Z desno roko jo je objel okoli pasu
Njena leva roka s šopkom katlej na podlahtnici
leži na njegovi desni rami
Komaj se dotikata
Drugi šopek vidi v izrezu dekolteja
Na koži majhno razsutega cvetnega praha
Njeno v križu prepognjeno telo
ukrivljen vrat
in glava tako nazaj potisnjena
da ji lasje prosto padajo
mu brez besed govorijo
»Tvoja sem! Vdam se ti!«
V laseh ima orhideje
pritrjene na perjanici
iz labodovega perja3
1. januar 2014
Opombe:
1 Kot to počnejo »luzerji«, si redno ogledam televizijski prenos tradicionalnega dopoldanskega novoletnega koncerta dunajske filharmonije iz dvorane tamkajšnjega glasbenega društva. Bil bi namreč tam, če ne bi bil luzer. To pesem sem zabeležil ob poslušanju letošnjega koncerta. Z filharmonikih je ravnal čudoviti Daniel Barenboim.
2 Podoba naj bi bila dvoumna! Hec mora biti tudi v erotiki!
3 Marcelu Proustu v spomin na Swanovo ljubezen z elementi «mopasanovske« nekrofilije do Odette de Crécy v aluziji na njeno »uvelo meso« in na iskanje izgubljenega časa! Malce perverznosti pa naj bi bilo v vsaki pravi ljubezni, vsaj atavizmov!
Branje teh in drugih opomb pod črto, ki jih včasih vstavim, seveda, ni obvezno, vendar vsekakor vpliva na razumevanje pomena pesmi.
GOVOR TELESA1
Polnoč je
Srečno Novo leto
Plešeta brez ustavljanja
Ko je prišel čas za zadnji ples
so zaigrali dunajski valček
Zavzel je plesno držo Homo erectusa2 Njegova leva in njena desna roka
sta iztegnjeni
Z desno roko jo je objel okoli pasu
Njena leva roka s šopkom katlej na podlahtnici
leži na njegovi desni rami
Komaj se dotikata
Drugi šopek vidi v izrezu dekolteja
Na koži majhno razsutega cvetnega praha
Njeno v križu prepognjeno telo
ukrivljen vrat
in glava tako nazaj potisnjena
da ji lasje prosto padajo
mu brez besed govorijo
»Tvoja sem! Vdam se ti!«
V laseh ima orhideje
pritrjene na perjanici
iz labodovega perja3
1. januar 2014
Opombe:
1 Kot to počnejo »luzerji«, si redno ogledam televizijski prenos tradicionalnega dopoldanskega novoletnega koncerta dunajske filharmonije iz dvorane tamkajšnjega glasbenega društva. Bil bi namreč tam, če ne bi bil luzer. To pesem sem zabeležil ob poslušanju letošnjega koncerta. Z filharmonikih je ravnal čudoviti Daniel Barenboim.
2 Podoba naj bi bila dvoumna! Hec mora biti tudi v erotiki!
3 Marcelu Proustu v spomin na Swanovo ljubezen z elementi «mopasanovske« nekrofilije do Odette de Crécy v aluziji na njeno »uvelo meso« in na iskanje izgubljenega časa! Malce perverznosti pa naj bi bilo v vsaki pravi ljubezni, vsaj atavizmov!
Branje teh in drugih opomb pod črto, ki jih včasih vstavim, seveda, ni obvezno, vendar vsekakor vpliva na razumevanje pomena pesmi.
