Leta 2019 bi morali Mariborčani dostojno obeležiti 500-letnico natisa najstarejše mariborske knjige Terumat HaDeshen, ki jo je napisal njihov someščan Israel Isserlein, Isserlein (Isserlin), Israel ben Pethahiah Ashkenazi Israel of Marburg
Israel Isserlein ben Petachia se je rodil 1390 leta v Mariboru na Štajerskem, umrl pa leta 1460 v Dunajskem Novem mestu v Avstriji.
Maribor je v 15. st. imel 1.600 meščanov, od tega med 150 do 200 Judov.
Israel Isserlein velja za najvplivnejšega rabina Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti druge tretjine 15. stoletja in zadnjega velikega rabina srednjeveške Avstrije. Z Israelom Bruno sta najpomembnejša nemška pisatelja halahične literature responsa v 15. stoletju.
Terumat HaDeshen je Isserleinovo najpomembnejše delo formata responsa, rabinskih pisanih odločitev v obliki vprašanj in odgovorov. Knjiga vsebuje 354 odgovor, število, ustreza številu dnevov lunarnega leta, na sinagogalne, ritualne in pravne teme. Večino vprašanj je postavil avtor sam, da bi raziskal, razjasnil in podal o njih uporabne halahične odloke in vključuje družinsko, lastninsko, kazensko in procesno pravo. Ti podajajo zanesljivo sliko o takratnem judovskem življenju.
Zgodovinarji in kritiki izpostavljajo odgovore (št. 341-346) o odmeri in zbiranju davkov, o odnosu do skesanega odpadnika (št. 198). Posebej zanimiv je odgovor (št. 197), posvečen problemu, ali Judje lahko prikrivajo pripadnost judovski veri, da se izognejo razkritju verske identitete v državah, kjer jim je prepovedano prebivati. Bil je uvidaven v primerih vdov, ki niso imele dokumentov o razporoki (agunah). V skladu s halaho se ženska ne sme ponovno poročiti, če ni jasnih dokazov, da je njen mož umrl ali nima predpisanega dokumenta o ločitvi (get).
Razen Terumat HaDeshen je napisal Pesaḳim u-Ketavim, ki vsebuje 267 odgovorov, od katerih se skoraj tretjina ukvarja z različnimi pravili glede zakonske zveze. Prvo delo je uredil sam Isserlein. Gradivo za drugo je po njegovi smrti zbral in uredil eden od njegovih učencev. Zbirka Pesakim u-Ketavim je objavljena skupaj s Terumat HaDeshen. Veliko njegovih odgovorov je objavljenih tudi v zbirkah odgovorov MaHaRiSh Izraela Bruna in Jacoba Weila, drugi pa so še vedno v rokopisu.
Responsa –שו"ת
Terumat HaDeshenתרומת הדשן
Author: Israel Isserlin
Sestavljeno v Wiener Neustadtu (1440. – 1460.). Napisal Izrael Isserlin (1390.-1460.), Terumat HaDeshen so odgovori in pisma, napisana rabinu in vsebujejo vprašanja. Rabin Isserlin je bil zelo vpliven v srednjeveški Avstriji. Terumat HaDeshen je pomemben vir prakse Aškenazev. Rabin Moses Isserles je uporabil Terumat HaDeshen kot enega izmed virov za svoje delo HaMapah, ki je razlaga razlik med sefardskimi in aškenazskimi navadami.
Del 1 vsebuje vprašanja, del 2 odgovore.
Vprašanja in odgovore 197 in 198 najdemo pod značnico Laws of Challah, New Grain and Forbidden Mixtures of the Vineyard, Zakoni Halahe, novo žito in prepovedane vinogradniške mešanice. Vprašanja in odgovore 341-346 pa pod Laws of Taxes and collections, Zakoni o davkih in zbiranju.
Leta 2019 bi morali Mariborčani dostojno obeležiti 500-letnico natisa najstarejše mariborske knjige Terumat HaDeshen, ki jo je napisal njihov someščan Israel Isserlein, Isserlein (Isserlin), Israel ben Pethahiah Ashkenazi Israel of Marburg
Israel Isserlein ben Petachia se je rodil 1390 leta v Mariboru na Štajerskem, umrl pa leta 1460 v Dunajskem Novem mestu v Avstriji.
Maribor je v 15. st. imel 1.600 meščanov, od tega med 150 do 200 Judov.
Israel Isserlein velja za najvplivnejšega rabina Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti druge tretjine 15. stoletja in zadnjega velikega rabina srednjeveške Avstrije. Z Israelom Bruno sta najpomembnejša nemška pisatelja halahične literature responsa v 15. stoletju.
Terumat HaDeshen je Isserleinovo najpomembnejše delo formata responsa, rabinskih pisanih odločitev v obliki vprašanj in odgovorov. Knjiga vsebuje 354 odgovor, število, ustreza številu dnevov lunarnega leta, na sinagogalne, ritualne in pravne teme. Večino vprašanj je postavil avtor sam, da bi raziskal, razjasnil in podal o njih uporabne halahične odloke in vključuje družinsko, lastninsko, kazensko in procesno pravo. Ti podajajo zanesljivo sliko o takratnem judovskem življenju.
Zgodovinarji in kritiki izpostavljajo odgovore (št. 341-346) o odmeri in zbiranju davkov, o odnosu do skesanega odpadnika (št. 198). Posebej zanimiv je odgovor (št. 197), posvečen problemu, ali Judje lahko prikrivajo pripadnost judovski veri, da se izognejo razkritju verske identitete v državah, kjer jim je prepovedano prebivati. Bil je uvidaven v primerih vdov, ki niso imele dokumentov o razporoki (agunah). V skladu s halaho se ženska ne sme ponovno poročiti, če ni jasnih dokazov, da je njen mož umrl ali nima predpisanega dokumenta o ločitvi (get).
Razen Terumat HaDeshen je napisal Pesaḳim u-Ketavim, ki vsebuje 267 odgovorov, od katerih se skoraj tretjina ukvarja z različnimi pravili glede zakonske zveze. Prvo delo je uredil sam Isserlein. Gradivo za drugo je po njegovi smrti zbral in uredil eden od njegovih učencev. Zbirka Pesakim u-Ketavim je objavljena skupaj s Terumat HaDeshen. Veliko njegovih odgovorov je objavljenih tudi v zbirkah odgovorov MaHaRiSh Izraela Bruna in Jacoba Weila, drugi pa so še vedno v rokopisu.
Responsa –שו"ת
Terumat HaDeshenתרומת הדשן
Author: Israel Isserlin
Sestavljeno v Wiener Neustadtu (1440. – 1460.). Napisal Izrael Isserlin (1390.-1460.), Terumat HaDeshen so odgovori in pisma, napisana rabinu in vsebujejo vprašanja. Rabin Isserlin je bil zelo vpliven v srednjeveški Avstriji. Terumat HaDeshen je pomemben vir prakse Aškenazev. Rabin Moses Isserles je uporabil Terumat HaDeshen kot enega izmed virov za svoje delo HaMapah, ki je razlaga razlik med sefardskimi in aškenazskimi navadami.
Del 1 vsebuje vprašanja, del 2 odgovore.
Vprašanja in odgovore 197 in 198 najdemo pod značnico Laws of Challah, New Grain and Forbidden Mixtures of the Vineyard, Zakoni Halahe, novo žito in prepovedane vinogradniške mešanice. Vprašanja in odgovore 341-346 pa pod Laws of Taxes and collections, Zakoni o davkih in zbiranju.
