Objava tega prispevka bo potekala po delih in zato prosimo tako avtorja kakor bralce, ki boste to brali, za potrpljenje.
Urednik
PREDGOVOR
Ko mi je zadnji znanstveni založnik, kateremu sem ponudil knjigo za objavo, rekel »Also doktor Šercar, kdo bo pa bral (beri: kupil) to vašo knjigo?«, sem se sprijaznil z dejstvom, da iz natisa knjige na papirju ne bo nič, in se odločil dele knjige »predelati« in jih objaviti kot članke, ki naj bi bili tudi v elektronski obliki in online dostopni! Po tej zamisli je bilo treba le še zagotoviti objavo pričujočega Uvoda v online elektronski obliki, da z drugimi deli v tovrstni obliki samodejno (na klik) »deluje« kot »omrežna knjiga« v načrtovani razsežnosti!
Za »omrežno knjigo«, v bistvu digitalno datoteko (Turšek, 2015), je bil predložen pojem eklektičnega dokumenta (Gerkeš, 1999), gr. eklektikos izbiren, izbiranje misli z raznih stran. Eklektični dokument reši problem podvajanja, redundance in količine informacij na svetovnem spletu (WWW) ter odpira nove možnosti za zagotavljanje kakovosti informacij na WWW. Zelo instruktiven prispevek o tej problematiki je tudi članek Marjana Pungartnika Knjiga, bukla in e-knjiga (2020)!
Nova vsebina informacij oz. dodatna količina informacij zmanjša entropijo in prispeva k organiziranosti nekega realnega bitja ali stvari. Posebej se mi je posrečila parabola, ki zamenja abstraktni prikaz stanja »reda« sistema v obliki enačb.
»Na institutu sem natisnil brošuro Erwina Schrödingerja What is Life? (1944) za osebno uporabo, vendar izpisa žal nisem računalniško oštevilčil. Neoštevilčen izpis sem odnesel domov, tam ga je moj maček vrgel na tla in so se papirji zamešali. Entropija izpisa je s tem zelo narasla. Potreboval sem najmanj eno uro, da sem liste izpisa brošure spravil v urejeno stanje, s tem pa sem zmanjšal količino entropije, ki je nastala po padcu listov na tla. Nato sem liste ročno oštevilčil in s tem vnesel novo vsebino informacij. Za urejanje je bilo potrebnega precej poznavanja pomena zapisanih informacij (črk, besed, sintakse, semantike in pragmatike angleškega jezika). Dodana informacijska vsebina je prispevala k organiziranosti in lažjemu vzdrževanju izpisa brošure v urejenem in uporabnem stanju, ki je zdaj vseboval dodatno količino informacij!« (Šercar, 2012b, 115).
L. 1990 smo z Tomažem Seljakom na čelu preoblikovali Računalniški center Univerze v Mariboru (RCUM) v Institut informacijskih znanosti Univerze v Mariboru (IZUM)!
Za spremljanje razvoja institucij in služb v informacijskem poklicnem prostoru v svetu, predvsem v ZDA, me je zaintrigiral prof. Božo Težak, ki je leta 1967 po zgledu na The National Referral Center for Science and Technology Kongresne knjižnice (LC) v Washingtonu, ZDA, ki je bil ustanovljen 1963. leta, osnoval Referalni center Univerze v Zagrebu (RC). Leta 1974 (1. aprila) sem se zaposlil v RC-u v Zagrebu, kjer sem do odhoda v RCUM v Mariboru (1. aprila 1990. leta) opravljal različne posle in dolžnosti, strokovnega sodelavca, tajnika, raziskovalca in direktorja. Ko sem leta 1988 ugotovil, da so ukinili Referalni center v LC, smo 1989. leta preoblikovali RC v Institut informacijskih znanosti v Zagrebu, slednji pa je bil ukinjen leta 1994!
Tako sem v obdobju dveh letih sodeloval pri oblikovanju dveh institutov informacijskih znanostih!
Zaradi te zraščenosti so l. 2000 uvedli v naslov vodilne ameriške znanstvene revije za informacijsko znanost, ki se je do takrat glasil Journal of Association for Information Science (JASIS), tudi informacijsko tehnologijo in je od tedaj naslov te revije Journal of Association for Information Science and Technology (JASIST). Takoj sem predlagal, da se tudi mi odzovemo na to spremembo in da v nazivu Instituta dodamo »in tehnologij« tako, da bi se glasil »Institut informacijskih znanosti in tehnologij«, s tem da ohranimo akronim »IZUM«, kajti nova paradigma pomeni premik od uporabe tehnologij, računalništva in inženirstva kot podpore raziskovalnem delu in znanju k integraciji tehnologij, računalništva in inženirstva v strukturo vseh drugih znanosti! Za spremembo naziva bi lahko uporabili dogodek postavljanja superračunalnika v prostorih Izuma, ki bo začel delovati predvidoma konec leta 2020! Niti nekoč sila uspešen slogan »podpora znanju« ne izraža bistva nove paradigme o integraciji!
S kolego Britovškom sva leta. 2014 napisala referat za posvetovanje Društvo i tehnologija 2014. - dr. Juraj Plenković (Society and technology 2014) v Opatiji na Hrvaškem.
Vprašanje resnice na internetu je splošno prepoznano kot resen problem.
Nekatere diskutabilne primere nisva izrecno označila kot satiro z idejo, da na »licu mesta« v razpravi pojasniva, kako ljudje nimamo »posebnih receptorjev za resnico« in kako si moramo pri ugotavljanju resnice pomagati s tehtnim preverjanjem z analizami glede na konkretni kontekst. Jezik nima vgrajenih filtrov resnice za razlikovanje od neresnice in proizvodov domišljije, saj ima le jezikovna pravila!
Žal se posvetovanja nisva udeležila in je bil referat objavljen v obliki »delovne različice« brez konzultacij z nama.
Napako je zasledil nek Britovškov kolega in naju opozoril na te lažne novice (fake news), kajti se je zdelo, da primere satir v zgodbi o žvižgaču Edwardu Snowdenu lansiramo kot »resnice«.
Na primeru zadevne reference pokažem tudi slabo stran modela »e-knjige brez redundance«, ki sem ga uporabil za objavo pričujoče knjige »Informacijska znanost na dvosmernih mostovih: izbor teoretičnih del iz informacijske znanosti«, ta model pa predpostavlja, da internetna infrastruktura deluje brezhibno.
Konekcija, »link«, https (hypertext transfer protocol secure) za varnostno identifikacijo serverja/strežnika se na klik odzove »Unable to open … Cannot locate the Internet server or proxy server« (Ni mogoče odpreti … Internetnega strežnika ali »proxi« strežnika ni mogoče najti). Proxy strežnik deluje kot posrednik med odjemalcem, ki zahteva vir, in strežnikom, ki ta vir zagotavlja.
Organizator posvetovanja je predvidel objavo referatov v obliki »elektronske knjige« po ceni slabih 200 USD po izvodu in sva Britovšek in jaz naročila in vnaprej plačala en izvod na dani račun. Organizator obljube ni izpolnil, tako da je besedila referatov objavil le v obliki »book of manuscripts« z zgoraj citiranim linkom, niti ni vrnil denarja v višini 200 USD na mojo izrecno zahtevo. Kasneje sem ugotovil , da je naročnina bila plačana na TR neke fizične osebe pri tedanji Novi KBM kot predstavniku organizatorja zadevnega posvetovanja!
Book review, prikaz, ocena, recenzija, kritika je osnoven, časovno zelo zahteven del teoretičnega dela v znanosti, kljub temu pa hkrati najbolj nehvaležen rezultat dela, ki se ne šteje pri točkovanju niti avtorju prinese kake druge »koristi«. Izjema je humanistika. Izbral sem ravno tisto oceno, kajti sem moral prebrati, in sicer »z razumevanjem?« več ali manj 1.000 strani da jo napišem!
»Prikaz knjig« je objava, običajno v strokovni in znanstveni reviji in magazinu, ki predstavlja prikazovanje in ocenjevanje pisne oblike rezultatov znanstvenih raziskav, objavljenih kot knjiga, pa tudi posvetovanj, z namenom opozoriti kolegi in druge zainteresirane bralce na pomembnost teme in/ali objavljenih rezultatov, na kratko prikazati vsebino, oceniti dosežke in pomanjkljivosti in na ta način prihraniti kolegom čas in zmanjšati družbeno redundanco. Prikazi knjig so del standardne koncepcije znanstvene/strokovne revije.
Pisanje »prikaza knjige« je kot rečeno sila časovno zamudno, knjigo je treba prebrati in prikaz napisati, in tudi finančno zahtevno, saj je čas denar in stroški uredništva in natisa znatni.
Za prikaz knjige potrebujemo predpostavljeno intenco, sposobnosti, pogojene s predznanjem, čas, denar, revijo v danem področju. Že iz naštetega je videti, da napisati in objaviti prikaz knjige ni enostavna reč! (Šercar, 2022)
Šercar je preučil model »privatizacije« razvoja, delovanja in vdrževanja knjižničnega bibliografskega sistema na Danskem in predlagal, da pri »privatizaciji« IZUM-a uporabimo primer Dansk Biblioteks Center – DBC, ki je zasebna družba z omejeno odgovornostjo in si lastninske deleže delijo Nacionalno združenje lokalnih oblasti (46), mesto Kopenhagen (11), danska vlada, ki jo predstavlja Ministrstvo za kulturo (29), in Gyldendal, zasebna založniška hiša (14). V primeru Izuma pa naj bi kot prehodno obliko privatizacije uvedli mešano lastnino, ki vključuje tudi delež delavcev.
Šercar, T.M., 1999, Osebni pogled na konferenco uporabnikov COBISS99. Cobiss obv. 4 (4), 24-27 COBISS OBVESTILA – LETNIK
Rus, V. (Ur.). Privatizacija, šolstva, zdravstva in kulture. FDV, 1996.
