Do dare
Dedi datum
Donna mona
Moda nada
Mobot robot
Eva reva
Mister master
Maior medius minor
Za premor
Dar dir dur
Tertium non datur
Darajavauš Darejavoš
Dara Dareb Dareios
Monos deuteros
Timeo Danaos
Ra ri ru
Ar ir ur
De te fabula narratur
Mar
Kom
Bol
Gol
Dol
Nor
Gor2
1Pri izbiri tega naslova sem imel v mislih Rossinijev gospel Ave dolcisssima Maria, čeprav je veliko skladateljev Ave Marie pred in po Rossiniju. Italijanski skladatelj Gioachino Antonio Rossini (1792-1868) je znan po slavni operi Seviljski brivec, občudovana je tudi njegova Stabat mater dolorosa. Drugače je bil velik filister in uživač predvsem v kulinariki.
2 Lahko bi nadaljeval in najbrž napisal boljšo (ali slabšo?) dadaistično pesem, kot je pričujoča varianta. Vendar je »boljše« največji sovražnik »dobrega«. Pišeš in nikoli ne napišeš! »Da da, raje da kot ne!« se je glasil dadaistični manifest, najkrajši manifest vseh časom, kolikor vem. Dadaizem je futurizmu sorodna smer v zahodnoevropski umetnosti (okrog 1916-1920), ki je odklanjala vso prejšnjo umetnost. Za dadaizem so značilna fantastično simbolična izrazna sredstva in negiranje zveze med mislijo in izrazom. Na Hrvaškem se je pojavil brez sicer obvezne daljše »zgodovinske zamude« kot izvirna različica pod imenom zenitizem po reviji Zenit, ki je izhajala od l. 1921 do l. 1924 v Zagrebu in do l. 1926 v Beogradu, ko je bila prepovedana! Urejal jo je Ljubomir Micić, ki je z Ivom Golom in Boškom Tokinom napisal tudi manifest zenitizma. Zenitizem je bil nezaželen otrok hrvaške književnosti. Po eni strani se je zavzemal za vse »izme« z začetka 20. st. (ekspresionizem, futurizem, dadaizem, nadrealizem), po drugi pa je zagovarjal balkanskega barbarogenija. Zagrebški purgerji s svojo politično in intelektualno elito vred ne nagibajo ne kozmopolitizmu (kateri malomeščani ne glede na nacionalnost pa nagibajo?), še manj pa balkanizmu, ki je tedaj bil izrecni velikosrbski projekt. Ne marajo pač niti levega svetovljanstva Miroslava Krleže! Ubogi ujetniki lastne utelešenosti smo. Zastopite? Drek! Merde! Shit! Scheisse!
LAVABO1
Ockhamu2
Lavabo je posuda za pranje ruku
i malih predmeta
u svjetovne i crkvene svrhe
u ljubavi i bogoslužju
Obično je u kupaoni, zahodu
ili uz biskupski tron u ladji katedrale
Može biti
iz čelika
terracotte
mramora
plastike
steatita
betona
taraca
drveta
stakla
kamena
granita
bakra
zlata
Njegov je lavabo iz porculana ne bogzna kakve kvalitete
Ima slavinu
za hladnu i toplu vodu
nalik muškom spolovilu
i odvod za prljavu vodu
U nedužnosti ruke svoje perem3 prije
i poslije jela
prije
i poslije ljubavi
pred žrtvenikom
prije
i poslije mise
da ruke budu čiste
Na rukama je njihov zločin4 Tko bi rekao da je lavabo
tako stara i važna naprava
Jedna njegova gošča
upotrebljava ga kao bide
Ledjima okrenuta lavabou
spusti gačice do koljena
podigne se na prste kao balerina
da opere medjunožje
Usta joj se pritom
pune slinom
Široki listovi onako napeti
vide se i odsprijeda
Nerijetko pred njom tako stoji
i obred pranja gleda
Iza nje je ogledalo
sa slikom njenih ledja
i njegovim autoportretom
Ostavio ju je u postelji
u sjedečem položaju
raširenih nogu u obliku slova mem
i tijela nalik slovu tau
Lavabo je istom toga jutra
prvi put pažljivije promatrao
makar svaki božji dan u njega gleda i pljuje
Ne napije se kao nekad
pa više ne bljuje
Bijel je i gladak
Na proširenom rubu
lijevo od pipe leži žuta krapanjska5 spužva
a desno zelen podložak sa sapunom
Nad njim se umiva
brije i pere zube
Tu se sagnuo više puta
nego što se poklonio
pred ružom
u srcu
križa
Da, Domine, virtutem
28. septembra 2009
1umivalnik
2William of Ockham (1285-1349?), angleški filozof; poleg Tomaža Akvinskega, Janeza Dunsa Skota in islamskega filozofa Averoesa predstavlja enega največjih srednjeveških mislecev; po njegovem konceptualnem nominalizmu so realne samo posamezne stvari; posamezne stvari so tudi splošni pojmi, kot imena v naših možganih; znan je tudi po frančiškanskem fundamentalizmu, po katerem Jezus in Apostoli niso imeli zasebne lastnine in zaradi katerega je bil v spopadu s papežem Janezom XXII, saj izvirno frančiškansko učenje prepoveduje neupravičeno bogatenje; drugače se je zavzemal za lastniške pravice, za ločitev države in cerkve in za svobodo govora; vendar je najbolj znan po ekonomičnem načelu »Ockhamova britev«, ki se glasi: »Brez koristi je opraviti z več (besedami), kar lahko opravimo z manj.« Svetujem v branje (tistim, ki še niso prebrali) semiotično »kriminalko« Umberta »Ecca Ime rože«, da se prepričajo v velikost tega misleca.
3Psalm 26,6
4Psalm 26,10
5Krapanj je najmanjši in najnižji otok na Jadranu 300 metrov od Brodarice pri Šibeniku. Prebivalci imajo stoletno tradicijo in so mojstri v predelavi spužev.
AVE DOLCISSIMA DARIA1
Do dare
Dedi datum
Donna mona
Moda nada
Mobot robot
Eva reva
Mister master
Maior medius minor
Za premor
Dar dir dur
Tertium non datur
Darajavauš Darejavoš
Dara Dareb Dareios
Monos deuteros
Timeo Danaos
Ra ri ru
Ar ir ur
De te fabula narratur
Mar
Kom
Bol
Gol
Dol
Nor
Gor2
1Pri izbiri tega naslova sem imel v mislih Rossinijev gospel Ave dolcisssima Maria, čeprav je veliko skladateljev Ave Marie pred in po Rossiniju. Italijanski skladatelj Gioachino Antonio Rossini (1792-1868) je znan po slavni operi Seviljski brivec, občudovana je tudi njegova Stabat mater dolorosa. Drugače je bil velik filister in uživač predvsem v kulinariki.
2 Lahko bi nadaljeval in najbrž napisal boljšo (ali slabšo?) dadaistično pesem, kot je pričujoča varianta. Vendar je »boljše« največji sovražnik »dobrega«. Pišeš in nikoli ne napišeš! »Da da, raje da kot ne!« se je glasil dadaistični manifest, najkrajši manifest vseh časom, kolikor vem. Dadaizem je futurizmu sorodna smer v zahodnoevropski umetnosti (okrog 1916-1920), ki je odklanjala vso prejšnjo umetnost. Za dadaizem so značilna fantastično simbolična izrazna sredstva in negiranje zveze med mislijo in izrazom. Na Hrvaškem se je pojavil brez sicer obvezne daljše »zgodovinske zamude« kot izvirna različica pod imenom zenitizem po reviji Zenit, ki je izhajala od l. 1921 do l. 1924 v Zagrebu in do l. 1926 v Beogradu, ko je bila prepovedana! Urejal jo je Ljubomir Micić, ki je z Ivom Golom in Boškom Tokinom napisal tudi manifest zenitizma. Zenitizem je bil nezaželen otrok hrvaške književnosti. Po eni strani se je zavzemal za vse »izme« z začetka 20. st. (ekspresionizem, futurizem, dadaizem, nadrealizem), po drugi pa je zagovarjal balkanskega barbarogenija. Zagrebški purgerji s svojo politično in intelektualno elito vred ne nagibajo ne kozmopolitizmu (kateri malomeščani ne glede na nacionalnost pa nagibajo?), še manj pa balkanizmu, ki je tedaj bil izrecni velikosrbski projekt. Ne marajo pač niti levega svetovljanstva Miroslava Krleže! Ubogi ujetniki lastne utelešenosti smo. Zastopite? Drek! Merde! Shit! Scheisse!
LAVABO1
Ockhamu2
Lavabo je posuda za pranje ruku
i malih predmeta
u svjetovne i crkvene svrhe
u ljubavi i bogoslužju
Obično je u kupaoni, zahodu
ili uz biskupski tron u ladji katedrale
Može biti
iz čelika
terracotte
mramora
plastike
steatita
betona
taraca
drveta
stakla
kamena
granita
bakra
zlata
Njegov je lavabo iz porculana ne bogzna kakve kvalitete
Ima slavinu
za hladnu i toplu vodu
nalik muškom spolovilu
i odvod za prljavu vodu
U nedužnosti ruke svoje perem3 prije
i poslije jela
prije
i poslije ljubavi
pred žrtvenikom
prije
i poslije mise
da ruke budu čiste
Na rukama je njihov zločin4 Tko bi rekao da je lavabo
tako stara i važna naprava
Jedna njegova gošča
upotrebljava ga kao bide
Ledjima okrenuta lavabou
spusti gačice do koljena
podigne se na prste kao balerina
da opere medjunožje
Usta joj se pritom
pune slinom
Široki listovi onako napeti
vide se i odsprijeda
Nerijetko pred njom tako stoji
i obred pranja gleda
Iza nje je ogledalo
sa slikom njenih ledja
i njegovim autoportretom
Ostavio ju je u postelji
u sjedečem položaju
raširenih nogu u obliku slova mem
i tijela nalik slovu tau
Lavabo je istom toga jutra
prvi put pažljivije promatrao
makar svaki božji dan u njega gleda i pljuje
Ne napije se kao nekad
pa više ne bljuje
Bijel je i gladak
Na proširenom rubu
lijevo od pipe leži žuta krapanjska5 spužva
a desno zelen podložak sa sapunom
Nad njim se umiva
brije i pere zube
Tu se sagnuo više puta
nego što se poklonio
pred ružom
u srcu
križa
Da, Domine, virtutem
28. septembra 2009
1umivalnik
2William of Ockham (1285-1349?), angleški filozof; poleg Tomaža Akvinskega, Janeza Dunsa Skota in islamskega filozofa Averoesa predstavlja enega največjih srednjeveških mislecev; po njegovem konceptualnem nominalizmu so realne samo posamezne stvari; posamezne stvari so tudi splošni pojmi, kot imena v naših možganih; znan je tudi po frančiškanskem fundamentalizmu, po katerem Jezus in Apostoli niso imeli zasebne lastnine in zaradi katerega je bil v spopadu s papežem Janezom XXII, saj izvirno frančiškansko učenje prepoveduje neupravičeno bogatenje; drugače se je zavzemal za lastniške pravice, za ločitev države in cerkve in za svobodo govora; vendar je najbolj znan po ekonomičnem načelu »Ockhamova britev«, ki se glasi: »Brez koristi je opraviti z več (besedami), kar lahko opravimo z manj.« Svetujem v branje (tistim, ki še niso prebrali) semiotično »kriminalko« Umberta »Ecca Ime rože«, da se prepričajo v velikost tega misleca.
3Psalm 26,6
4Psalm 26,10
5Krapanj je najmanjši in najnižji otok na Jadranu 300 metrov od Brodarice pri Šibeniku. Prebivalci imajo stoletno tradicijo in so mojstri v predelavi spužev.
