Dlje časa je bil namenjen urediti kabinet. Tega dne se je lotil znebitvene akcije. Med papirji, ki jih se je gromozansko nakopičilo in jih je moral pregledati, da izloči tiste, ki jih bo shranil, je našel rokopis basni o stolu (sic!), ki ga očitno ni dokončal, škrbina pa se glasi:
»Basen o stolu
Da se predstavim.
Jaz sem star, nenavaden, stilni, zelo ohranjen, za oko lep stol in kot vsi stoli zelo neudoben, neergonomičen, pa kljub temu, zelo nucan (potrebovan) meblštik (del pohištva).
Sem samorefleksiven strokovnjak predvsem za dizajnersko zgodovino stolov z izkušnjami o čudaških spremembah ženske mode, kril, hlač, hlačk, spodnjic, o ženskih bedrih, zadnjicah, sramnicah in drugih, če me spomin ne vara, zanosnih anatomskih in fizioloških podrobnostih tega dela ženskega telesa. Sem navdušen avtodidaktičen olfaktoričen ekspert tudi za najrazličnejše, za ta del anatomije, značilne vonje.
Spoznam se tudi na de omnibus veneris schematibus ali koitalne položaje, ki se v nuji izvajajo na meni, odkar me je izumil človeški mizarski genij pred mnogimi tisočletji.
Na začetku je bil (pre)stol, izključno za bogove in božice, kralje in kraljice, cesarje in cesarice. Kot je videti, niti s stoli ni pravice1.
Prestoli so bili glavni casus belli mnogih vojn.
Stol (gr. kαθέδρα, gr. thronus, ang. chair) je očitno strahotno važna stvar!
Po stolu, gr. kαθέδρα, so poimenovane stolne cerkve, katedrale, in katedre na univerzah. Stol, cathedra, v izrazu ex cathedra simbolizira apostolsko avtoriteto škofa kot učenika in papeževo versko in moralno nezmotljivost znotraj rimsko-katoliške cerkve.
Gr. beseda thronus, prestol, je korenina besede ustoličiti, intronizirati in pahniti s prestola, detronizirati.
Ang. beseda chair, stol, je sestavni del besed prevzem predsedstva, ang. to take the chair, predsedovanje, ang. to be in chair, predsednik zborovanja, seje, ang. chairman in chairwoman.
Čeprav neudobnejšega meblštika ni, pa vendarle bolj uporabljanega kosa pohištva od mene in drugih stolov, zagotovo tudi ni. Danes smo masovni meblštik in nas potrebujejo dobesedno vse riti.
Po stolu je oblikovano stranišče za sedeče iztrebljanje. Pravijo, da ni zdravo, je pa udobno2.
Glede na mojo spolno orientacijo sem se veselil prav vsake ženske, ki se je odločila zame in se sedla name, nekatere med njimi pa sem strastno ljubil. Prepričal sem se, da Mozartova trditev Cosi fan tutte (to počnejo vse ali – vse so enake) ne drži … !«
Tu se besedilo, žal, konča!
Najdeno 21. julija 2016
Kdaj je napisano, pa se ne ve!
1»Ni med cvetjem ni pravice, rekel to je fijolice ...«, Miroslav Krleža (1893-1981), Balade Petrice Kerempuha, Ljubljana, 1936., ena od največjih pesniških zbirk v hrvaški književnosti!
2 Na stranišču v Trdnjavi hrvaškega renesančnega pisatelja Petra Hektorovića (1487-1572) v Staremu Gradu na Hvaru na Hrvaškem je zapisan memento »Si te nosti cur superbis!“ (Če veš, kaj si (to je, drek, op. tmš), zakaj si ohol).
Dlje časa je bil namenjen urediti kabinet. Tega dne se je lotil znebitvene akcije. Med papirji, ki jih se je gromozansko nakopičilo in jih je moral pregledati, da izloči tiste, ki jih bo shranil, je našel rokopis basni o stolu (sic!), ki ga očitno ni dokončal, škrbina pa se glasi:
»Basen o stolu
Da se predstavim.
Jaz sem star, nenavaden, stilni, zelo ohranjen, za oko lep stol in kot vsi stoli zelo neudoben, neergonomičen, pa kljub temu, zelo nucan (potrebovan) meblštik (del pohištva).
Sem samorefleksiven strokovnjak predvsem za dizajnersko zgodovino stolov z izkušnjami o čudaških spremembah ženske mode, kril, hlač, hlačk, spodnjic, o ženskih bedrih, zadnjicah, sramnicah in drugih, če me spomin ne vara, zanosnih anatomskih in fizioloških podrobnostih tega dela ženskega telesa. Sem navdušen avtodidaktičen olfaktoričen ekspert tudi za najrazličnejše, za ta del anatomije, značilne vonje.
Spoznam se tudi na de omnibus veneris schematibus ali koitalne položaje, ki se v nuji izvajajo na meni, odkar me je izumil človeški mizarski genij pred mnogimi tisočletji.
Na začetku je bil (pre)stol, izključno za bogove in božice, kralje in kraljice, cesarje in cesarice. Kot je videti, niti s stoli ni pravice1.
Prestoli so bili glavni casus belli mnogih vojn.
Stol (gr. kαθέδρα, gr. thronus, ang. chair) je očitno strahotno važna stvar!
Po stolu, gr. kαθέδρα, so poimenovane stolne cerkve, katedrale, in katedre na univerzah. Stol, cathedra, v izrazu ex cathedra simbolizira apostolsko avtoriteto škofa kot učenika in papeževo versko in moralno nezmotljivost znotraj rimsko-katoliške cerkve.
Gr. beseda thronus, prestol, je korenina besede ustoličiti, intronizirati in pahniti s prestola, detronizirati.
Ang. beseda chair, stol, je sestavni del besed prevzem predsedstva, ang. to take the chair, predsedovanje, ang. to be in chair, predsednik zborovanja, seje, ang. chairman in chairwoman.
Čeprav neudobnejšega meblštika ni, pa vendarle bolj uporabljanega kosa pohištva od mene in drugih stolov, zagotovo tudi ni. Danes smo masovni meblštik in nas potrebujejo dobesedno vse riti.
Po stolu je oblikovano stranišče za sedeče iztrebljanje. Pravijo, da ni zdravo, je pa udobno2.
Glede na mojo spolno orientacijo sem se veselil prav vsake ženske, ki se je odločila zame in se sedla name, nekatere med njimi pa sem strastno ljubil. Prepričal sem se, da Mozartova trditev Cosi fan tutte (to počnejo vse ali – vse so enake) ne drži … !«
Tu se besedilo, žal, konča!
Najdeno 21. julija 2016
Kdaj je napisano, pa se ne ve!
1»Ni med cvetjem ni pravice, rekel to je fijolice ...«, Miroslav Krleža (1893-1981), Balade Petrice Kerempuha, Ljubljana, 1936., ena od največjih pesniških zbirk v hrvaški književnosti!
2 Na stranišču v Trdnjavi hrvaškega renesančnega pisatelja Petra Hektorovića (1487-1572) v Staremu Gradu na Hvaru na Hrvaškem je zapisan memento »Si te nosti cur superbis!“ (Če veš, kaj si (to je, drek, op. tmš), zakaj si ohol).
