PREŠERNOVA »ZDRAVLJICA« – OB 220. OBLETNICI PESNIKOVEGA ROJSTVA
Pred kratkim sem nekega dopoldneva bil na obisku pri gospodu J.S. v Ptuju. Obisk je dogovoril A. K., udeležila ga se je tudi gospa J. G. S., z namenom, da si ogledamo precejšnje število grafik, ilustracij, slik v olju na platnu in steklu Janeza Vidica1, enega najbolj znanih mariborskih slikarjev in ilustratorjev druge polovice dvajsetega stoletja na Slovenskem, ki jih ima J.S. v svoji privatni zbirki.
Kajti so moj zaznavni stereotip kot posledica »profesionalne deformacije« – knjige, sem si z največjim zanimanjem v gostiteljevi knjižnici ogledal treh izvodov partizanske izdaje Prešernove »Zdravljice« z ilustracijami Janeza Vidica, ki jo je ob stoletnici Prešernove Zdravljice 1844-1944. v začetku decembra 1944. leta naročil Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Gorenjsko pri ilegalni tiskarni Trilof (Slika 1).
Slika 1. Naslovna stran izdaje Prešernove »Zdravljice« iz leta 1944, Janez Vidic, umetnik, France Prešeren, avtor, Marjan Šorli, avtor vinjet
Slikar Janez Vidic je za vsako kitico izdelal celostranski linorez, arhitekt Marjan Šorli Viher je izrisal vinjete in besedilo pesmi, tiskarska dela je vodil Franc Boštjančič Boš. Tiskali so v črni in rdeči barvi, vinjete so zlatili ročno. Listi so vstavljeni v rdeče ali sivkaste mape s pesnikovo podobo in z naslovom Prešernova »Zdravljica«, zvezani so bili z volneno vrvico, ki so jo v barvah slovenske zastave natisnili v 1500, neuradno pa v 1512 izvodih. Vsak izvod je oštevilčen, prvim petdesetim so dali rimske številke. Poseben izvod s posvetilom so poslali Josipu Brozu Titu.
Vendar je ne glede na to, da partizanska Zdravljica po kakovosti izdelave in oblikovanju spada med najlepše tiske izdelane v času Druge svetovne vojne v Evropi, mojo pozornost pritegnil predvsem CIP – katalogizacija v (!) knjigi v faksimilu iz leta 1988, ki je bil izdan v počastitev 30. obletnice založbe Borec.
Leta 1944, ko je bil izdan izvirnik Prešernove »Zdravljice«, CIP-a še ni bilo, saj je bil v Sloveniji uveden leta 1986 v obliki »katalogizacija v knjigi« in je, kot je videti na faksimilu partizanske Prešernove »Zdravljice« iz leta 1988, CIP bil predstavljen v skladu z veljavnim pravilom kot »katalogizacija v knjigi, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana« (Slika 2).
Slika 2. Faksimile številka 0238 iz leta 1988 izdaje Prešernove »Zdravljice« iz leta 1944
Medtem je knjižničarska stroka v Sloveniji ugotovila, da je oznaka «katalogizacija v knjigi« vsebinsko in pomensko neustrezna in jo je na začetku 1990-ih let spremenila tako, da se glasi »kataložni zapis o publikaciji«.
Leta 1995 ob stopetdesetletnici nastanka in petdeset-letnici jubilejne izdaje Prešernove »Zdravljice« v partizanski tiskarni Trilof v Davči leta 1944 je Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Gorenjsko pri Zvezi združenj borcev in udeležencev Narodno osvobodilnega boja Slovenije v Kranju izdal ponatis Prešernove »Zdravljice« v 1000 neoštevilčenih izvodov s spremno besedo prof. dr. Borisa Paternuja in s prevodi povzetkov spremne besede in besedila Prešernove »Zdravljice« v angleškem, francoskem, ruskem, hrvaškem, italijanskem in nemškem jeziku.2
V skladu s spremenjenim pravilom o CIP-u ima kataložni zapis o zgoraj opisanem ponatisu Prešernove »Zdravljice« oznako: »CIP-kataložni zapis o publikaciji, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani« (Slika 3)
.
Slika 3. Ponatis Prešernove »Zdravljice« iz leta 1995.
Slika 4. Izvod št. 133 izdaje Prešernove »Zdravljice« iz l. 1944, ki ga je podpisal Janez Vidic in daroval Renati in Janezu Sitarju okt. 1994. leta ob 150-letnici pesnikovega rojstva.
Pri CIP-u (cataloguing-in-publication) je zame poudarek na tem, kdaj in kje se poda, tj. na izvoru, v publikaciji, je pa samoumevno, da gre za zapis o publikaciji.
Pa vendarle je najbolj pomembno, da se občasno, vsaj ob večjih obletnicah izdajajo ponatisi »Zdravljice« v počastitev velike pesnika, z kakšno oznako CIP-a, je vsekakor manj važno!
Povedal sem, kako bi po meni bilo prav! 3
Dixi et animam meam salvavi!
Na poti v Maribor nas je organizator zelo vsebinskega obiska A. K. počastil z domačim kosilom v Čelanovi gostilni v Slovenji vasi.
1 8. februarja 1849. je Franc Prešern umrl, 8. februarja 1923 pa se je Janez Vidic rodil!
2 Faksimilirana izdaja s spremno besedo Borisa Paternuja in prevodom »Zdravljice« v šestih tujih jezikih je postala protokolarno darilo v obdobju, ko je bil za predsednika Republike Slovenije izvoljen Janez Drnovšek.
3 Ob neposrednih stikih z kolegicami in kolegi knjižničarkami in knjižničarji sem pogosto opozarjal na »eksotikum« (gr. exotikos, čuden, redek), o katerem tukaj govorim!
Pred kratkim sem nekega dopoldneva bil na obisku pri gospodu J.S. v Ptuju. Obisk je dogovoril A. K., udeležila ga se je tudi gospa J. G. S., z namenom, da si ogledamo precejšnje število grafik, ilustracij, slik v olju na platnu in steklu Janeza Vidica1, enega najbolj znanih mariborskih slikarjev in ilustratorjev druge polovice dvajsetega stoletja na Slovenskem, ki jih ima J.S. v svoji privatni zbirki.
Kajti so moj zaznavni stereotip kot posledica »profesionalne deformacije« – knjige, sem si z največjim zanimanjem v gostiteljevi knjižnici ogledal treh izvodov partizanske izdaje Prešernove »Zdravljice« z ilustracijami Janeza Vidica, ki jo je ob stoletnici Prešernove Zdravljice 1844-1944. v začetku decembra 1944. leta naročil Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Gorenjsko pri ilegalni tiskarni Trilof (Slika 1).
Slika 1. Naslovna stran izdaje Prešernove »Zdravljice« iz leta 1944, Janez Vidic, umetnik, France Prešeren, avtor, Marjan Šorli, avtor vinjet
Slikar Janez Vidic je za vsako kitico izdelal celostranski linorez, arhitekt Marjan Šorli Viher je izrisal vinjete in besedilo pesmi, tiskarska dela je vodil Franc Boštjančič Boš. Tiskali so v črni in rdeči barvi, vinjete so zlatili ročno. Listi so vstavljeni v rdeče ali sivkaste mape s pesnikovo podobo in z naslovom Prešernova »Zdravljica«, zvezani so bili z volneno vrvico, ki so jo v barvah slovenske zastave natisnili v 1500, neuradno pa v 1512 izvodih. Vsak izvod je oštevilčen, prvim petdesetim so dali rimske številke. Poseben izvod s posvetilom so poslali Josipu Brozu Titu.
Vendar je ne glede na to, da partizanska Zdravljica po kakovosti izdelave in oblikovanju spada med najlepše tiske izdelane v času Druge svetovne vojne v Evropi, mojo pozornost pritegnil predvsem CIP – katalogizacija v (!) knjigi v faksimilu iz leta 1988, ki je bil izdan v počastitev 30. obletnice založbe Borec.
Leta 1944, ko je bil izdan izvirnik Prešernove »Zdravljice«, CIP-a še ni bilo, saj je bil v Sloveniji uveden leta 1986 v obliki »katalogizacija v knjigi« in je, kot je videti na faksimilu partizanske Prešernove »Zdravljice« iz leta 1988, CIP bil predstavljen v skladu z veljavnim pravilom kot »katalogizacija v knjigi, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana« (Slika 2).
Slika 2. Faksimile številka 0238 iz leta 1988 izdaje Prešernove »Zdravljice« iz leta 1944
Medtem je knjižničarska stroka v Sloveniji ugotovila, da je oznaka «katalogizacija v knjigi« vsebinsko in pomensko neustrezna in jo je na začetku 1990-ih let spremenila tako, da se glasi »kataložni zapis o publikaciji«.
Leta 1995 ob stopetdesetletnici nastanka in petdeset-letnici jubilejne izdaje Prešernove »Zdravljice« v partizanski tiskarni Trilof v Davči leta 1944 je Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Gorenjsko pri Zvezi združenj borcev in udeležencev Narodno osvobodilnega boja Slovenije v Kranju izdal ponatis Prešernove »Zdravljice« v 1000 neoštevilčenih izvodov s spremno besedo prof. dr. Borisa Paternuja in s prevodi povzetkov spremne besede in besedila Prešernove »Zdravljice« v angleškem, francoskem, ruskem, hrvaškem, italijanskem in nemškem jeziku.2
V skladu s spremenjenim pravilom o CIP-u ima kataložni zapis o zgoraj opisanem ponatisu Prešernove »Zdravljice« oznako: »CIP-kataložni zapis o publikaciji, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani« (Slika 3)
.
Slika 3. Ponatis Prešernove »Zdravljice« iz leta 1995.
Slika 4. Izvod št. 133 izdaje Prešernove »Zdravljice« iz l. 1944, ki ga je podpisal Janez Vidic in daroval Renati in Janezu Sitarju okt. 1994. leta ob 150-letnici pesnikovega rojstva.
Pri CIP-u (cataloguing-in-publication) je zame poudarek na tem, kdaj in kje se poda, tj. na izvoru, v publikaciji, je pa samoumevno, da gre za zapis o publikaciji.
Pa vendarle je najbolj pomembno, da se občasno, vsaj ob večjih obletnicah izdajajo ponatisi »Zdravljice« v počastitev velike pesnika, z kakšno oznako CIP-a, je vsekakor manj važno!
Povedal sem, kako bi po meni bilo prav! 3
Dixi et animam meam salvavi!
Na poti v Maribor nas je organizator zelo vsebinskega obiska A. K. počastil z domačim kosilom v Čelanovi gostilni v Slovenji vasi.
1 8. februarja 1849. je Franc Prešern umrl, 8. februarja 1923 pa se je Janez Vidic rodil!
2 Faksimilirana izdaja s spremno besedo Borisa Paternuja in prevodom »Zdravljice« v šestih tujih jezikih je postala protokolarno darilo v obdobju, ko je bil za predsednika Republike Slovenije izvoljen Janez Drnovšek.
3 Ob neposrednih stikih z kolegicami in kolegi knjižničarkami in knjižničarji sem pogosto opozarjal na »eksotikum« (gr. exotikos, čuden, redek), o katerem tukaj govorim!
