Aprila leta 1987, natančneje desetega aprila, so v Slovenj Gradcu pripravili svečano razglasitev in potrditev dokazov, da ima skladatelj Hugo Wolf (*13. marec 1860; Slovenj Gradec – 2. februar 1903, Dunaj-Wien) slovensko poreklo. Takrat je mednarodno priznani muzikolog dr. Dragotin Cvetko ob drugem rekel:
»Izredno pomembno odkritje Slovenjgradčana Jožeta Leskovarja o slovenskem poreklu prednikov svetovno znanega skladatelja Huga Wolfa, tudi po očetovi strani, je izredno velikega pomena ne samo za Slovenj Gradec, ampak za vse Slovence, za slovensko kulturo, slovensko muzikologijo in prav tako za svetovno zgodovino glasbe. Gospodu Jožetu Leskovarju iskreno čestitam; v imenu slovenskih muzikologov pa mu izrekam častno priznanje za odlično opravljeno delo.«
V Slovenj Gradcu je leta 1937 tamkajšnji duhovnik Jakob Soklič (1893–1972) v župnišču odprl muzej, ki je bil v delu posvečen tudi Hugu Wolfu. O njem je pisala pravnica in pisateljica Ljuba Prenner. Leta 1903 so na njegovi rojstni hiši odkrili spominsko ploščo, ki pa so jo Slovenjgradčani leta 1945 uničili, mu leta 1960 ob stoletnici rojstva postavili svojo in leta 1990 dodali še portretni kip, delo Mirsada Begića. 31. maja 1993 so v Slovenj Gradcu ustanovili Društvo Huga Wolfa in njegov prvi predsednik je bil Jože Leskovar, ki so ga14. oktobra leta 1997 razglasili za častnega predsednika društva. 15. oktobra 1995 so na Mladinski ulici 5 v Mariboru odkrili ploščo, kjer je Hugo Wolf živel v času svojega nesrečnega šolanja leta 1895. V SNG Maribor so tudi izvedli njegovo opero Corregidor. Marca 2010 je nastal v Mariboru (iniciator Aleš Marčič) komorni zbor Hugo Wolf, ki deluje v okviru društva Nemško govorečih žena Mostovi Maribor.
Vidnejše mesto je Hugu Wolfu Slovenj Gradec dal po letu 2012, uredil je njegovo rojstno hišo v muzej in glasbeno hišo. Danes ima Hugo Wolf celo svojo kavo. Na prireditvi ob 160-letnici rojstva je gostujoči predsednik države Borut Pahor spregledal Leskovarjeve izsledke, ga je omenil kot Nemca in se je za to opravičil.
Zahvaljujem se neutrudnemu Jožetu Leskovarju za podatke, ki so omogočili ta kratki zapis, in za fotografije.
Hugo Wolf, dr. Davorin Cvetko in Jože Leskovar
Aprila leta 1987, natančneje desetega aprila, so v Slovenj Gradcu pripravili svečano razglasitev in potrditev dokazov, da ima skladatelj Hugo Wolf (*13. marec 1860; Slovenj Gradec – 2. februar 1903, Dunaj-Wien) slovensko poreklo. Takrat je mednarodno priznani muzikolog dr. Dragotin Cvetko ob drugem rekel:
»Izredno pomembno odkritje Slovenjgradčana Jožeta Leskovarja o slovenskem poreklu prednikov svetovno znanega skladatelja Huga Wolfa, tudi po očetovi strani, je izredno velikega pomena ne samo za Slovenj Gradec, ampak za vse Slovence, za slovensko kulturo, slovensko muzikologijo in prav tako za svetovno zgodovino glasbe. Gospodu Jožetu Leskovarju iskreno čestitam; v imenu slovenskih muzikologov pa mu izrekam častno priznanje za odlično opravljeno delo.«
V Slovenj Gradcu je leta 1937 tamkajšnji duhovnik Jakob Soklič (1893–1972) v župnišču odprl muzej, ki je bil v delu posvečen tudi Hugu Wolfu. O njem je pisala pravnica in pisateljica Ljuba Prenner. Leta 1903 so na njegovi rojstni hiši odkrili spominsko ploščo, ki pa so jo Slovenjgradčani leta 1945 uničili, mu leta 1960 ob stoletnici rojstva postavili svojo in leta 1990 dodali še portretni kip, delo Mirsada Begića. 31. maja 1993 so v Slovenj Gradcu ustanovili Društvo Huga Wolfa in njegov prvi predsednik je bil Jože Leskovar, ki so ga14. oktobra leta 1997 razglasili za častnega predsednika društva. 15. oktobra 1995 so na Mladinski ulici 5 v Mariboru odkrili ploščo, kjer je Hugo Wolf živel v času svojega nesrečnega šolanja leta 1895. V SNG Maribor so tudi izvedli njegovo opero Corregidor. Marca 2010 je nastal v Mariboru (iniciator Aleš Marčič) komorni zbor Hugo Wolf, ki deluje v okviru društva Nemško govorečih žena Mostovi Maribor.
Vidnejše mesto je Hugu Wolfu Slovenj Gradec dal po letu 2012, uredil je njegovo rojstno hišo v muzej in glasbeno hišo. Danes ima Hugo Wolf celo svojo kavo. Na prireditvi ob 160-letnici rojstva je gostujoči predsednik države Borut Pahor spregledal Leskovarjeve izsledke, ga je omenil kot Nemca in se je za to opravičil.
Zahvaljujem se neutrudnemu Jožetu Leskovarju za podatke, ki so omogočili ta kratki zapis, in za fotografije.
