ILSE POLLACK »TRST – TRIESTE: TEMNA STRAN MESECA / O LADO OBSCURO DA LUA«
O slovenski tržaški literaturi v portugalski literarni reviji Delphica (letras & artes)
V portugalski literarni reviji Delphica (letras & artes) št. 3/2015 je izšel članek luzitanistke in naše sodelavke Ilse Pollack »Trst – Trieste: Temna stran meseca / O lado obscuro da Lua« o slovenski tržaški literaturi od A do Ž. Naslovila ga je po romanu Mimi Malenšek in pesmi Edvarda Kocbeka in v njem predstavlja portugalski publiki malo znano stran literature iz Trsta (»mesta iz papirja«). Ilse Pollack je poznana po afinitetah do tržaške kulture, a nič manj do slovenske literature v njem. V uvodu izpostavlja dve imeni - Primoža Trubarja, ki je bil nekaj časa tajnik tržaškega škofa in humanista Pietra Bonoma, in tamkaj rojene barona Žiga Zoisa, ki mu posveča tudi posebno geslo. Za predstavitev bomo iz članka navedli gesla, ki so tudi v portugalski objavi razporejena po slovenski abecedi: Alamut (Marica Nadlišek Bartol in Vladimir Bartol), Milko Bambič (ob tem še Marko Kravos, predvsem pa zanimiva in malo znana zgodba Bambiča kot oblikovalca znaka Radenske s tremi srci, ki naj bi predstavljali bratstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov), Ciril (Zlobec), (Marij) Čuk, Dragotin (Kette), Evelina (Umek), France (Bevk), (Igo) Gruden (kjer avtorica govori tako kakor v drugih geslih o slovenskem zaledju Trsta), (Ivanka) Hergold, Irena (Žerjal), Jolkizmi (z veliko literarno simpatijo do Tržačanke in Sežanke Jolke Milič), Kosovel – Kras (z za tako kratko geslo obilico navedkov iz njegove poezije o Krasu), Lasseme dir (o Borisu Pangercu, Mariji Mijot, Umbertu Saba in Fulviu Tomizza), Miroslav (Košuta) - o njegovih urbanih vidikih Trsta, Napisi in Nadpisi (o pesniški zbirki Marka Kravosa), (Zlatka) Obed, (Boris) Pahor (kot o velikem avtorju dozdevno malega jezika, z omembno fotografa in filozofa Eugena Bavčarja), (Alojz) Rebula (tudi o njegovi vlogi pri reviji Zaliv in o Edvardu Kocbeku), Sizifovo odrešenje, Igor Škomperle (in o Juliusu Kugyju), Tito, amor mijo (Marko Sosič), Jakob Ukmar, (Sergej) Verč, Zofka (Kveder), Žiga (Zois). Avtorica je v šali dejala, da bodo vedeli Portugalci zdaj o slovenskem Trstu več kot Tržačani.
Članek je del razdelka »Trieste caderno«, kjer ob Ilse Pollack objavljajo tudi João Barrento: Uma cidade di papel, Manuel G. Simões: Claudio Magris e Trieste, Gianluca Miraglia: O mar de Trieste - na poesia de Carlo Michelstaedter, objavljeni so prevodi Kosovelovih pesmi Êxtase da morte, Delírio, O meu canto, O vento, Canto № X, José Manuel de Vasconelos: Notas sem texto e pernas sem rosto (o Robertu Bazlenu) in ob koncu še faksimile Kosovelovega kolaža »Leteča ladja«. Tako sta predstavljeni na kratko, v enciklopediůni obliki v portugalski reviji literaturi, ki sicer obstajata druga ob drugi, a se po mnenju avtorice članka zelo redko srečujeta tudi zaradi tega, ker se je en jezik imel za velikega in so drugega imeli za malega.
O slovenski tržaški literaturi v portugalski literarni reviji Delphica (letras & artes)
V portugalski literarni reviji Delphica (letras & artes) št. 3/2015 je izšel članek luzitanistke in naše sodelavke Ilse Pollack »Trst – Trieste: Temna stran meseca / O lado obscuro da Lua« o slovenski tržaški literaturi od A do Ž. Naslovila ga je po romanu Mimi Malenšek in pesmi Edvarda Kocbeka in v njem predstavlja portugalski publiki malo znano stran literature iz Trsta (»mesta iz papirja«). Ilse Pollack je poznana po afinitetah do tržaške kulture, a nič manj do slovenske literature v njem. V uvodu izpostavlja dve imeni - Primoža Trubarja, ki je bil nekaj časa tajnik tržaškega škofa in humanista Pietra Bonoma, in tamkaj rojene barona Žiga Zoisa, ki mu posveča tudi posebno geslo. Za predstavitev bomo iz članka navedli gesla, ki so tudi v portugalski objavi razporejena po slovenski abecedi: Alamut (Marica Nadlišek Bartol in Vladimir Bartol), Milko Bambič (ob tem še Marko Kravos, predvsem pa zanimiva in malo znana zgodba Bambiča kot oblikovalca znaka Radenske s tremi srci, ki naj bi predstavljali bratstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov), Ciril (Zlobec), (Marij) Čuk, Dragotin (Kette), Evelina (Umek), France (Bevk), (Igo) Gruden (kjer avtorica govori tako kakor v drugih geslih o slovenskem zaledju Trsta), (Ivanka) Hergold, Irena (Žerjal), Jolkizmi (z veliko literarno simpatijo do Tržačanke in Sežanke Jolke Milič), Kosovel – Kras (z za tako kratko geslo obilico navedkov iz njegove poezije o Krasu), Lasseme dir (o Borisu Pangercu, Mariji Mijot, Umbertu Saba in Fulviu Tomizza), Miroslav (Košuta) - o njegovih urbanih vidikih Trsta, Napisi in Nadpisi (o pesniški zbirki Marka Kravosa), (Zlatka) Obed, (Boris) Pahor (kot o velikem avtorju dozdevno malega jezika, z omembno fotografa in filozofa Eugena Bavčarja), (Alojz) Rebula (tudi o njegovi vlogi pri reviji Zaliv in o Edvardu Kocbeku), Sizifovo odrešenje, Igor Škomperle (in o Juliusu Kugyju), Tito, amor mijo (Marko Sosič), Jakob Ukmar, (Sergej) Verč, Zofka (Kveder), Žiga (Zois). Avtorica je v šali dejala, da bodo vedeli Portugalci zdaj o slovenskem Trstu več kot Tržačani.
Članek je del razdelka »Trieste caderno«, kjer ob Ilse Pollack objavljajo tudi João Barrento: Uma cidade di papel, Manuel G. Simões: Claudio Magris e Trieste, Gianluca Miraglia: O mar de Trieste - na poesia de Carlo Michelstaedter, objavljeni so prevodi Kosovelovih pesmi Êxtase da morte, Delírio, O meu canto, O vento, Canto № X, José Manuel de Vasconelos: Notas sem texto e pernas sem rosto (o Robertu Bazlenu) in ob koncu še faksimile Kosovelovega kolaža »Leteča ladja«. Tako sta predstavljeni na kratko, v enciklopediůni obliki v portugalski reviji literaturi, ki sicer obstajata druga ob drugi, a se po mnenju avtorice članka zelo redko srečujeta tudi zaradi tega, ker se je en jezik imel za velikega in so drugega imeli za malega.
