ŽETEV VONJAV. POSESTVO POD SLIKARSKIM ČOPIČEM NA VISU: ENOSTAVNO – NEBESA
Na Jadranskem otoku Vis lahko veliko vidiš in še več počneš. Vsako poletje tamkaj gostujejo umetniki iz vsega sveta. Na tisoč petsto kvadratnih metrov velikem vrtu, obdanem z borovci in rožami v Rukavcu leži Posestvo pod slikarskim čopičem. V odprtem ateljeju Josipa Karakasa so na ogled stvaritve umetnikov, slike in ročni izdelki.
Za otok Vis so se bile številne bitke, Grki, Rimljani, Bizantinci, Slovani, Benečani, Italijani, Avstrijci, Francozi, Angleži, vsi so Vis osvajali in ga želeli v raznih obdobjih kontrolirati. Ta strateško pomembni otok leži v osrednji Dalmaciji. Vis očara, rodovitne doline, vinogradi, rdeča zemlja, pokušnja vin, ribolov in »prava hrana«, pridelana na organskih kmetijah, kristalno čisto morje, plaže, zalivi. Rukavac, ki leži na južnem delu otoka, postaja najbolj privlačni kraj na otoku, poznan po izredni lokaciji in dobrih možnostih za prenočišče. Rukavac je oddaljen kakšnih deset kilometrov od mesta Vis. Od tam se preko teras odpira čarobni pogled na morje.
V Rukavcu je tudi »Posestvo pod slikarskim čopičem«, sanjski projekt umetnika in umetnostnega zgodovinarja Josipa Karakasa in njegove družine, ki tamkaj tudi živijo z naravo in umetnostjo. Vsakdo je dobrodošel in vsakogar pričakamo z odprtimi rokami v naš dom, vrt in umetniškem studiu, pravi Josip Karakas,
Sledi nekaj utrinkov iz razgovora.
Je otok Vis svet vaših sanj …
Zagotovo je Vis kraj, ki sem ga dolgo iskal. Pred tem sem živel v drugih mestih, ko pa sem prišel na Vis, sem takoj vedel, da se bom vrnil in tudi da bom tukaj preživel preostali del svojega življenja.
Povejte nekaj o sebi…
Ni lahko govoriti o sebi. Naj povem, kaj drugi govorijo o meni. Pravijo, da imam neizmerno energijo, da lahko premikam gore, da sem individualist, da sem vztrajen pri vsem, kar počnem, in da delam stvari po svoje. Glasba je pomemben del vsakodnevnega življenja. Vedno me obdaja zvok glasbe. Kot fant sem se naučil igrati kitaro in klavir. Lahko povem, da se je v meni bil boj, ali naj se odločim za glasbo ali slikarstvo kot kariero. Na koncu je zmagalo slikarstvo. Toda glasba je ostala del vsake slikarske poteze. V sedanjem obdobju govorim manj pa tudi berem in pišem manj, čeravno sem bil kar uspešen umetnostni kritik, publicist in urednik nekaj publikacij in knjig.
Toda globoko v meni se piše roman, ki bo kmalu dobil tudi pisno obliko.
Slikar in umetnostni zgodovinar ste, besede, ki prihajajo na misel, so ožarjene z domiselnostjo, navdihom, veseljem do življenja, angelčki so na vaših ramenih, vse poteka dobro, občutek zaželenosti, pa tudi globoka čustvenost, neskončna modrost, notranja vizija … številni slikarji slikajo svoje življenje …
Ko sem začel moje tukajšnje življenje v naravi, sem pričel izgubljati stik z umetnostjo. Priroda je takšen božanski slikar, ki me je pustila kar brez diha. Čeravno vsak misli, da so sončni in jasni dnevi, ki navdihujejo, pa je pri meni ravno obratno. Veter in viharji so moj ustvarjalni navdih.
Obljubljate, da vsakogar sprejmete z odprtimi rokami. Kakšne vrste izkušnja je to?
O »Posestvu pod slikarskim čopičem« bi lahko govoril po cele dneve. Zamislite si skalnate gore, kjer preživljamo dneve, mesece, leta in skušamo »naslikati« približno to, kar si domišljamo – nek vrt naših sanj. Povsod na tem našem posestvu čutim čisto energijo, ki diha iz vsakega kamna, rože, vsakega drevesa, ki smo ga tukaj zasadili. Čutim, kako me vsi veselo gledajo. Mogoče se bo nekomu zdelo nenavadno, toda moja žena in jaz se pogovarjamo z vsakim elementom v našem vrtu.
Popeljite nas na sprehod po vasem vrtu na pomlad, na vonjave in zvoke vašega posestva …
Ni lahko opisati nas vrt. Meni se dozdeva kot lepa ženska s pridihom življenja in vonjem po ljubezni. Za druge je le lep sredozemski vrt, ki je postal umetniški botanični vrt.
Vaši gostje …
Moram reči, da imamo vedno čudovite goste. To so prijazni, kulturni ljudje, ki ljubijo vonjave našega vrta.
Vaše posestvo je v Rukavcu, v mirnem ribiškem naselju, ki pa je postalo tudi priljubljeno turistično naselje …
Rukavac je resnično »svet v malem«. Vsaka hiša in vsak prebivalec ima svoj posebni prostor v tem svetu. Pozimi je Rukavac je miren. Mislim, da ljudje, ki živijo v mestih, redko občutijo takšne trenutke miru. Ko pride poletje in z njim tudi turisti in drugi obiskovalci, ti prinašajo več glasu in nemira, toda zanimivo, ne motijo našega miru. Rukavac ne ponuja ničesar, kar na primer ponuja mesto. Majhen kraj z lepimi plažami in vonjem po čistem morju.
Gremo na Vis…
Na Visu je mogoče dosti videti in početi. Vsako poletje Vis gosti umetnike iz vsega sveta. Tukaj lahko uživate ob dobri glasbi, gledaliških predstavah, občudujete nekaj najstarejših cerkva in trdnjav. Vendar Vis nima dobre infrastrukture. Tako transport po otoku ni dobro organiziran. Najbolje je priti s svojim avtom.
Vis je kraj za ljubitelje dobre hrane. Dobra, okusna domača hrana se povsod dobi .Ljudje tukaj resnično uživajo ob dobri hrani, v kleteh pa je spravljeno dobro vino.
Še kakšno zanimivost o Visu …
Vis je na listi desetih najbolje ohranjeni ekoloških sistemov v Sredozemlju. Skupaj z otoki Biševo, Sv. Andrija in Palagruža in dvema jamama, modro in zeleno, so najbolje ohranjeni ekološki sistemi na Jadranskem morju.
Pesnik iz Visa prav tako »samo tisti ki živijo z morjem, ga tudi sanjajo« …
Za informacijo, Vis je najbolj oddaljeni naseljeni otok v Srednji Dalmaciji. Ravno zaradi lege je bil skozi svojo zgodovino cilj mnogih narodov in osvajanj zaradi česar se lahko Vis ponaša z izredno kulturno dediščino.
Otoška skupnost šteje kakšnih štiri tisoč duš, nekaj med njimi je pisateljev, kakšnih petnajst je slikarjev in kar nekaj jih je glasbenikov.
Na otoku je tudi več NGO, nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z zaščito okolja, kulturo, kulturno dediščino in izobraževanjem. Med temi je tudi naša NGO »Dega Art«, ki je se posebno uspešen pri projektih, ki zadevajo zaščito okolja.
Pa še nekaj besed za konec …
Skoraj preveč govorim … vabim vas, da obiščete naš otok, pridite v naš mali raj! Spoznajte ga, vzljubite ga in uživajte v lepoti. Upam, da se nam kmalu pridružite pri uživanju, barvah, vonjavah in umetnosti na našem Posestvu pod slikarskim čopičem.
Sana‘a, Jemen decembra 2018
Pogovarjala se je Irena Knehtl
O Visu na kratko
Vis, grško Issa, italijansko/beneško – Lissa, je najbolj zahodni otok v Jadranskem morju in je del osrednje skupine Dalmatinskih otokov. Dve večji naselbini sta Vis in Komiža.
Glavne industrije so poljedelstvo, vinarstvo, ribištvo, turizem. Približno dvajset odstotkov obdelane zemlje so vinogradi. Morje okrog Visa je bogato na ribah.
Ribiči iz Komiže so že v 17. stoletju razvili poseben čoln za lovljenje rib, poznan pod imenom »falkusa«.
Razgovor je bil objavljen tudi na spletni strani »Moj otok Vis«
Na Jadranskem otoku Vis lahko veliko vidiš in še več počneš. Vsako poletje tamkaj gostujejo umetniki iz vsega sveta. Na tisoč petsto kvadratnih metrov velikem vrtu, obdanem z borovci in rožami v Rukavcu leži Posestvo pod slikarskim čopičem. V odprtem ateljeju Josipa Karakasa so na ogled stvaritve umetnikov, slike in ročni izdelki.
Za otok Vis so se bile številne bitke, Grki, Rimljani, Bizantinci, Slovani, Benečani, Italijani, Avstrijci, Francozi, Angleži, vsi so Vis osvajali in ga želeli v raznih obdobjih kontrolirati. Ta strateško pomembni otok leži v osrednji Dalmaciji. Vis očara, rodovitne doline, vinogradi, rdeča zemlja, pokušnja vin, ribolov in »prava hrana«, pridelana na organskih kmetijah, kristalno čisto morje, plaže, zalivi. Rukavac, ki leži na južnem delu otoka, postaja najbolj privlačni kraj na otoku, poznan po izredni lokaciji in dobrih možnostih za prenočišče. Rukavac je oddaljen kakšnih deset kilometrov od mesta Vis. Od tam se preko teras odpira čarobni pogled na morje.
V Rukavcu je tudi »Posestvo pod slikarskim čopičem«, sanjski projekt umetnika in umetnostnega zgodovinarja Josipa Karakasa in njegove družine, ki tamkaj tudi živijo z naravo in umetnostjo. Vsakdo je dobrodošel in vsakogar pričakamo z odprtimi rokami v naš dom, vrt in umetniškem studiu, pravi Josip Karakas,
Sledi nekaj utrinkov iz razgovora.
Je otok Vis svet vaših sanj …
Zagotovo je Vis kraj, ki sem ga dolgo iskal. Pred tem sem živel v drugih mestih, ko pa sem prišel na Vis, sem takoj vedel, da se bom vrnil in tudi da bom tukaj preživel preostali del svojega življenja.
Povejte nekaj o sebi…
Ni lahko govoriti o sebi. Naj povem, kaj drugi govorijo o meni. Pravijo, da imam neizmerno energijo, da lahko premikam gore, da sem individualist, da sem vztrajen pri vsem, kar počnem, in da delam stvari po svoje. Glasba je pomemben del vsakodnevnega življenja. Vedno me obdaja zvok glasbe. Kot fant sem se naučil igrati kitaro in klavir. Lahko povem, da se je v meni bil boj, ali naj se odločim za glasbo ali slikarstvo kot kariero. Na koncu je zmagalo slikarstvo. Toda glasba je ostala del vsake slikarske poteze. V sedanjem obdobju govorim manj pa tudi berem in pišem manj, čeravno sem bil kar uspešen umetnostni kritik, publicist in urednik nekaj publikacij in knjig.
Toda globoko v meni se piše roman, ki bo kmalu dobil tudi pisno obliko.
Slikar in umetnostni zgodovinar ste, besede, ki prihajajo na misel, so ožarjene z domiselnostjo, navdihom, veseljem do življenja, angelčki so na vaših ramenih, vse poteka dobro, občutek zaželenosti, pa tudi globoka čustvenost, neskončna modrost, notranja vizija … številni slikarji slikajo svoje življenje …
Ko sem začel moje tukajšnje življenje v naravi, sem pričel izgubljati stik z umetnostjo. Priroda je takšen božanski slikar, ki me je pustila kar brez diha. Čeravno vsak misli, da so sončni in jasni dnevi, ki navdihujejo, pa je pri meni ravno obratno. Veter in viharji so moj ustvarjalni navdih.
Obljubljate, da vsakogar sprejmete z odprtimi rokami. Kakšne vrste izkušnja je to?
O »Posestvu pod slikarskim čopičem« bi lahko govoril po cele dneve. Zamislite si skalnate gore, kjer preživljamo dneve, mesece, leta in skušamo »naslikati« približno to, kar si domišljamo – nek vrt naših sanj. Povsod na tem našem posestvu čutim čisto energijo, ki diha iz vsakega kamna, rože, vsakega drevesa, ki smo ga tukaj zasadili. Čutim, kako me vsi veselo gledajo. Mogoče se bo nekomu zdelo nenavadno, toda moja žena in jaz se pogovarjamo z vsakim elementom v našem vrtu.
Popeljite nas na sprehod po vasem vrtu na pomlad, na vonjave in zvoke vašega posestva …
Ni lahko opisati nas vrt. Meni se dozdeva kot lepa ženska s pridihom življenja in vonjem po ljubezni. Za druge je le lep sredozemski vrt, ki je postal umetniški botanični vrt.
Vaši gostje …
Moram reči, da imamo vedno čudovite goste. To so prijazni, kulturni ljudje, ki ljubijo vonjave našega vrta.
Vaše posestvo je v Rukavcu, v mirnem ribiškem naselju, ki pa je postalo tudi priljubljeno turistično naselje …
Rukavac je resnično »svet v malem«. Vsaka hiša in vsak prebivalec ima svoj posebni prostor v tem svetu. Pozimi je Rukavac je miren. Mislim, da ljudje, ki živijo v mestih, redko občutijo takšne trenutke miru. Ko pride poletje in z njim tudi turisti in drugi obiskovalci, ti prinašajo več glasu in nemira, toda zanimivo, ne motijo našega miru. Rukavac ne ponuja ničesar, kar na primer ponuja mesto. Majhen kraj z lepimi plažami in vonjem po čistem morju.
Gremo na Vis…
Na Visu je mogoče dosti videti in početi. Vsako poletje Vis gosti umetnike iz vsega sveta. Tukaj lahko uživate ob dobri glasbi, gledaliških predstavah, občudujete nekaj najstarejših cerkva in trdnjav. Vendar Vis nima dobre infrastrukture. Tako transport po otoku ni dobro organiziran. Najbolje je priti s svojim avtom.
Vis je kraj za ljubitelje dobre hrane. Dobra, okusna domača hrana se povsod dobi .Ljudje tukaj resnično uživajo ob dobri hrani, v kleteh pa je spravljeno dobro vino.
Še kakšno zanimivost o Visu …
Vis je na listi desetih najbolje ohranjeni ekoloških sistemov v Sredozemlju. Skupaj z otoki Biševo, Sv. Andrija in Palagruža in dvema jamama, modro in zeleno, so najbolje ohranjeni ekološki sistemi na Jadranskem morju.
Pesnik iz Visa prav tako »samo tisti ki živijo z morjem, ga tudi sanjajo« …
Za informacijo, Vis je najbolj oddaljeni naseljeni otok v Srednji Dalmaciji. Ravno zaradi lege je bil skozi svojo zgodovino cilj mnogih narodov in osvajanj zaradi česar se lahko Vis ponaša z izredno kulturno dediščino.
Otoška skupnost šteje kakšnih štiri tisoč duš, nekaj med njimi je pisateljev, kakšnih petnajst je slikarjev in kar nekaj jih je glasbenikov.
Na otoku je tudi več NGO, nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z zaščito okolja, kulturo, kulturno dediščino in izobraževanjem. Med temi je tudi naša NGO »Dega Art«, ki je se posebno uspešen pri projektih, ki zadevajo zaščito okolja.
Pa še nekaj besed za konec …
Skoraj preveč govorim … vabim vas, da obiščete naš otok, pridite v naš mali raj! Spoznajte ga, vzljubite ga in uživajte v lepoti. Upam, da se nam kmalu pridružite pri uživanju, barvah, vonjavah in umetnosti na našem Posestvu pod slikarskim čopičem.
Sana‘a, Jemen decembra 2018
Pogovarjala se je Irena Knehtl
O Visu na kratko
Vis, grško Issa, italijansko/beneško – Lissa, je najbolj zahodni otok v Jadranskem morju in je del osrednje skupine Dalmatinskih otokov. Dve večji naselbini sta Vis in Komiža.
Glavne industrije so poljedelstvo, vinarstvo, ribištvo, turizem. Približno dvajset odstotkov obdelane zemlje so vinogradi. Morje okrog Visa je bogato na ribah.
Ribiči iz Komiže so že v 17. stoletju razvili poseben čoln za lovljenje rib, poznan pod imenom »falkusa«.
Razgovor je bil objavljen tudi na spletni strani »Moj otok Vis«
