Svet se neprestano spreminja skozi prostor in čas, od enega dneva do drugega, iz enega kraja do drugega. In človek ni izjema, spreminjamo se tudi mi. Vse naše življenje je privajanje in prilagajanje.
Ko se preko časa in prostora prepoznamo sebe v drugih in druge v sebi, ali ni pri tem tudi nekaj stalnega? In ali obstaja nekaj, kar vsebuje tekoče čustvovanje in stvari, ki se spreminjajo.
Seveda obstaja in to je poezija. Jeziki so različni in različno vstavljamo besede, stavke in oblike. Toda poezija, četudi različnih oblik in ritmov, nas vrača nazaj k dialogu in v stalnost življenja samega.
Pesnica iz Sane, Raghda Gamal, dobrodošla v razgovoru. Povej nam nekaj o sebi?
Raghda: Sem jemensko dekle, ki ljubi svojo deželo bolj kot karkoli. Imam dovolj poguma, da sem objavila pesniško zbirko v jeziku, ki ni moj materini jezik. Rada berem, posebno romane in poslušam glasbo. Toda Labodje jezero Ruskega skladatelja Čajkovskega je moja najljubša glasba.
Ni kraja, ki ga ljubim bolj kot moj Jemen, še posebej stari del mesta. Zato sem vztrajala, da pokažem lepoto tega mesta na ovitku moje pesniške zbirke.
Marca tega leta si objavila prvo zbirko pesmi v angleščini z naslovom
»Izgubljena v pravljici« (Lost in a Fairy Tale). Bi jo predstavila?
Raghda: Zbirka vsebuje 33 pesmi, ki so razdeljena na 9 poglavij in ki obravnavajo odnose med ljudmi, prijateljstva, družino, dom, poželenje, razočaranje, žalost, moje občutke, ki pa so lahko občutki katerekoli ženske v tem delu sveta.
Zakaj naslov »Igubljena v pravljici«?
Raghda: Odraščajoče dekle pogosto posluša romantične zgodbe o tem, kaj jo čaka v življenju ali na življenjski poti. A ko odraste in se sooči z resničnostjo, pogosto to ni pravljica. To še posebej drži za Jemen, kjer so ženske pogosto izgubljene v sanjah, tradicijah in še v mnogočem.
Moja zbirka se prične z uvodom v dekliški sanjski svet, ki jo potem spremlja v življenje.
Dovoli vpogled v okolje, v katerem pišeš, ustvarjaš?
Raghda: Naj izdam skrivnost? Največ pesmi sem napisala med dolgočasnimi predavanji na univerzi. Usedla sem se zadaj, odprla beležko in – pisala.
Z jezikom izrazamo različne poglede, vrednote, izkušnje, vse, kar nas naredi »človeške«. Izraža naše strahove, upanja, poželenja. Katera so tista, ki tarejo jemensko žensko?
Raghda: Jemenska ženska se kakor tudi katerakoli ženska v sedanjem svetu srečuje z mnogimi izzivi. Kar zadeva Jemenke, je to njena družina in družinske vrednote, ki ji onemogočajo, da bi lahko šla preko tega, v kar njena družina in - razširjena družina – verjame in zagovarja.
Poezija lahko v svoji najvišji obliki izrazi »resnico«, ki je osnova človeštva. Katera je tista skupna, obča, in po čem se razlikujemo?
Raghda: Poezija odraza nase – človeske - občutke in to je tisto »človeško«, kar je skupno. Naši občutki so tisti, ki nas lahko združijo ali tudi ne.
Tvoje pesmi klicejo po spremembi – na najboljše. Kaj predlagaš?
Raghda: Poskusila sem prvi korak, povedala, napisala sem svoje intimne občutke in šla z njimi v javnost.
Ali želiš, da se Tvoja zbirka uvrsti v zbirko kulture mladih, ki kličejo po spremembi v Jemenu?
Raghda: Vsekakor. Jaz sem ena izmed tistih, ki zahtevajo spremembe. Prav zato je bilo podpisovanje moje knjige na Trgu Sprememb pred Univerzo v Sani.
V tvoji zbirki so pesmi posvečene Jemnu. Jemen to pomlad doživlja spremembe. Kako jih doživljaš ti in kaj si želiš za Jemen?
Raghda: Ne moreš si predstavljati, kako ponosna sem na to, kar se dogaja v moji ljubljeni deželi. To je slavni čas za Jemen, čas sprememb in svobode. Počaščena sem, da sem ena izmed mladih Jemencev, ki so vstali in rekli NE k nepravičnosti.
Kaj načrtuješ za prihodnost?
Raghda: Študij in mogoče bom napisala zbirko kratkih zgodbe ali celo roman.
Raghda Gamal pesnica iz Sane hvala za pogovor.
JEMEN
Daješ mi varnost, ki jo potrebujem
In dovolj sreče, da lahko večno traja.
Moja lepa domovina.
Tudi če govorijo – ah – in mogoče
te ogovarjajajo.
Svet se neprestano spreminja skozi prostor in čas, od enega dneva do drugega, iz enega kraja do drugega. In človek ni izjema, spreminjamo se tudi mi. Vse naše življenje je privajanje in prilagajanje.
Ko se preko časa in prostora prepoznamo sebe v drugih in druge v sebi, ali ni pri tem tudi nekaj stalnega? In ali obstaja nekaj, kar vsebuje tekoče čustvovanje in stvari, ki se spreminjajo.
Seveda obstaja in to je poezija. Jeziki so različni in različno vstavljamo besede, stavke in oblike. Toda poezija, četudi različnih oblik in ritmov, nas vrača nazaj k dialogu in v stalnost življenja samega.
Pesnica iz Sane, Raghda Gamal, dobrodošla v razgovoru. Povej nam nekaj o sebi?
Raghda: Sem jemensko dekle, ki ljubi svojo deželo bolj kot karkoli. Imam dovolj poguma, da sem objavila pesniško zbirko v jeziku, ki ni moj materini jezik. Rada berem, posebno romane in poslušam glasbo. Toda Labodje jezero Ruskega skladatelja Čajkovskega je moja najljubša glasba.
Ni kraja, ki ga ljubim bolj kot moj Jemen, še posebej stari del mesta. Zato sem vztrajala, da pokažem lepoto tega mesta na ovitku moje pesniške zbirke.
Marca tega leta si objavila prvo zbirko pesmi v angleščini z naslovom
»Izgubljena v pravljici« (Lost in a Fairy Tale). Bi jo predstavila?
Raghda: Zbirka vsebuje 33 pesmi, ki so razdeljena na 9 poglavij in ki obravnavajo odnose med ljudmi, prijateljstva, družino, dom, poželenje, razočaranje, žalost, moje občutke, ki pa so lahko občutki katerekoli ženske v tem delu sveta.
Zakaj naslov »Igubljena v pravljici«?
Raghda: Odraščajoče dekle pogosto posluša romantične zgodbe o tem, kaj jo čaka v življenju ali na življenjski poti. A ko odraste in se sooči z resničnostjo, pogosto to ni pravljica. To še posebej drži za Jemen, kjer so ženske pogosto izgubljene v sanjah, tradicijah in še v mnogočem.
Moja zbirka se prične z uvodom v dekliški sanjski svet, ki jo potem spremlja v življenje.
Dovoli vpogled v okolje, v katerem pišeš, ustvarjaš?
Raghda: Naj izdam skrivnost? Največ pesmi sem napisala med dolgočasnimi predavanji na univerzi. Usedla sem se zadaj, odprla beležko in – pisala.
Z jezikom izrazamo različne poglede, vrednote, izkušnje, vse, kar nas naredi »človeške«. Izraža naše strahove, upanja, poželenja. Katera so tista, ki tarejo jemensko žensko?
Raghda: Jemenska ženska se kakor tudi katerakoli ženska v sedanjem svetu srečuje z mnogimi izzivi. Kar zadeva Jemenke, je to njena družina in družinske vrednote, ki ji onemogočajo, da bi lahko šla preko tega, v kar njena družina in - razširjena družina – verjame in zagovarja.
Poezija lahko v svoji najvišji obliki izrazi »resnico«, ki je osnova človeštva. Katera je tista skupna, obča, in po čem se razlikujemo?
Raghda: Poezija odraza nase – človeske - občutke in to je tisto »človeško«, kar je skupno. Naši občutki so tisti, ki nas lahko združijo ali tudi ne.
Tvoje pesmi klicejo po spremembi – na najboljše. Kaj predlagaš?
Raghda: Poskusila sem prvi korak, povedala, napisala sem svoje intimne občutke in šla z njimi v javnost.
Ali želiš, da se Tvoja zbirka uvrsti v zbirko kulture mladih, ki kličejo po spremembi v Jemenu?
Raghda: Vsekakor. Jaz sem ena izmed tistih, ki zahtevajo spremembe. Prav zato je bilo podpisovanje moje knjige na Trgu Sprememb pred Univerzo v Sani.
V tvoji zbirki so pesmi posvečene Jemnu. Jemen to pomlad doživlja spremembe. Kako jih doživljaš ti in kaj si želiš za Jemen?
Raghda: Ne moreš si predstavljati, kako ponosna sem na to, kar se dogaja v moji ljubljeni deželi. To je slavni čas za Jemen, čas sprememb in svobode. Počaščena sem, da sem ena izmed mladih Jemencev, ki so vstali in rekli NE k nepravičnosti.
Kaj načrtuješ za prihodnost?
Raghda: Študij in mogoče bom napisala zbirko kratkih zgodbe ali celo roman.
Raghda Gamal pesnica iz Sane hvala za pogovor.
JEMEN
Daješ mi varnost, ki jo potrebujem
In dovolj sreče, da lahko večno traja.
Moja lepa domovina.
Tudi če govorijo – ah – in mogoče
te ogovarjajajo.
