Tolikokrat se
v polsnu
obregnem ob tvoje
misli
potem jih
neskončno dolgo časa
vodim okoli
pošiljam v najvišje globine
vlečem v svoje notranje
svetove
na koncu
zavedem v naročje
luninega sijaja
ŠEPETAJ
Šepetaj mi
tiste besede
ko mi boš v snu
prihajala
naproti.
S pogledi
umiri norost
z ulice
vse okoli naju
presliši.
Kradla ti bom
kožo
z dotiki
plesala preko dlani
nevidno.
Ob trenutku
stika duše
bom
podarila minljivost
v spomin.
Vse okoli
ne premamijo
obleke
vonj naju
ljubezni.
POLET
Čez obraz
nežno potegnem
z belim perjem ptice
naježiš se
kot tisto hladno noč
poleti
Z ramen
nevidno umaknem
vse kar ostaja
na tebi
razprostrem po golih stegnih
občutim toplo
Po hrbtu
v upočasnjenem ritmu
plezaš s trepalnicami
od vratu do konca
kot zvezdni utrinki
vse se blešči
v glavi
S prstom
strastno poljubim
tvoje ustnice
sapa mi para tišino
nekje vmes
zlijeva se v eno
SKOK
Ti bi polagala roke
name
nezavedno
Jaz bi bežala
pred teboj
zavedno
Želiš si
bližine
celote
moje vroče notranjosti
smeh
Bežati
daleč stran
od tebe
na vso moč
to so vsi občutki
ki nastajajo
v meni
Ko se ti osladno
sprehajaš z očmi
po meni
riješ z mislimi
med moje prsi
Jaz z vso hitrostjo
gradim zidove
višje
od tvoje zmožnosti
preskoka
Ko ti razmišljaš
na kakšen način
padem
razširim roke
dvignem belo zastavo
glasno zakričim
da se predajam
tebi
Takrat nad tabo
spuščam železne roke
ki bi te
iztisnile iz kože
polomile
predrzne misli
dokončno
Ko sem jaz daleč
in moje misli
z menoj
potujemo neznano
v svet
tebi prevelik
obstaja meja
ki je ne moreš premakniti
skočiti name
preko
Blizu si
skoraj preblizu
ko bi te moje besede zmogle
oplaziti
tako močno
razrezati globoko
do lastne nerazpoznavnosti
na meji
sebe
Na koncu
te še vedno lahko
preberem
narišem
zbrišem
in znova narišem
če želim
pa veš
zmanjkalo mi je
prostora zate
v tem
svetu
