- Jana Krajnc (*20. novembra 1943, Maribor), je končala nižjo klasično gimnazijo v Mariboru, Ekonomsko srednjo šolo v Mariboru, Višjo gospodinjsko šolo v Grobljah pri Domžalah in Pedagoško akademijo v Mariboru. Po poklicu je predmetna učiteljica za gospodinjstvo in slovenščino. Učila je gospodinjstvo, likovno vzgojo in slovenščino na OŠ Rudolfa Maistra v Šentilju, gospodinjstvo in likovno vzgojo na OŠ Pesnica, slovenščino na OŠ Janka Padežnika v Mariboru.
Strokovno delo v zvezi s slovenskim jezikom:
V osnovni šoli je poleg poučevanja vodila recitacijske krožke in pripravljala proslave ter pisala scenarije zanje. Za inovacijsko učilo Grega – sklanjanje v slikah je dobila dvakrat imenovanje Inovativni učitelj (pripravila je tudi računalniško verzijo). V gibanju RO je aktivno sodelovala in je soavtorica treh računalniških programov z imenom Pavliha (programi za učenje sporočanja). O učenju slovenščine z računalnikom je predavala na seminarjih za učitelje, ki jih je pripravil ZZŠ Slovenije (v Mariboru, Framu, Ljubljani, Celju, Senovem in Novem mestu) in na sejmu informatike INFOS 1999 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Sodelovala je z ZZŠ Slovenije pri recenziji delovnega zvezka za peti razred in z ZZŠ Maribor pri evalvaciji učbenikov slovenska berila za šesti, sedmi in osmi razred. Vodila je področni strokovni aktiv za slovenščino. Po podrobnih učnih načrtih za višje razrede osnovne šole, ki jih je sestavila in preizkusila, so učili po vsej SV Sloveniji. Učenci, ki jih je pripravljala za Cankarjevo tekmovanje, so dosegali najvišja mesta. Napisala je nekaj strokovnih člankov (revija Slovenščina v šoli, Šolski razgledi). Napisala je jezikovno vadnico kot priročnik za učence in učitelje (za interno uporabo) v višjih razredih osnovne šole ljudske univerze Andragoškega zavoda Maribor. Za svoje strokovno delo je prejela več priznanj in srebrno Šilihovo plaketo.
Literarno delo:
Prve pesmi je napisala v tretjem razredu nižje gimnazije (sedmi razred OŠ). Napisala je veliko priložnostnih pesmi in scenarijev za proslave. Z literaturo se je začela bolj resno ukvarjati po upokojitvi. V letih 1999 in 2000 je sodelovala kot lektorica pri Likusu. Leta 2000 se je vpisala v Mariborsko literarno družbo (MLD) in v Haiku društvo Slovenije, sodelovati pa je začela tudi z literarno skupino Univerze za tretje življenjsko obdobje »Lipa« Domžale. Tri leta je obiskovala seniorsko literarno delavnico MLD. Piše pesmi in prozo.
Objavljanje:
Objavlja v glasilih (šolska glasila, glasila MČ Magdalena, Glasnik naše dejavnosti DU Maribor-center, Štajerski častnik), biltenih (Bilten 28. medobčinskega srečanja mladih literatov Slovenije, Dobro je biti nor ob pravem času, Kako sem postal pameten – biltena Borze humorja Rogaška Slatina, bilteni Društva za celiakijo), revijah (Letni časi, Mentor, Sedem dni, Vzajemna, Letopis Slovencev na Madžarskem, Locutio on-line), časopisih (Večer, Šolski razgledi, Kmečki glas, Porabje), v zbornikih (Ostanejo sledi, Večerni utrinki – Likus; Jesenski šopek, Meljemo, Ajda zori, Ajdova pogača, Čas teče – zborniki »Lipe« Domžale; Ne moreš metati ljubezni v smeti, Poljubila sem oblak – zbornika MLD ob molitvenem dnevu, Teh nekaj besed – zbornik haikujev Haiku društva Slovenije; Šola piše svoje zgodbe – zbornik ob 75-letnici SEŠ).
Na Radiu Maribor pri oddaji Sestanek starejših je petkrat kot gost predstavila svoja dela, na Radiu Slovenske gorice so v dvajsetih oddajah predstavili njena dela (dvakrat v celourni oddaji), enkrat so jo predstavili na Radiu Štajerski val.
Pesniški zbirki Zemlja sem in Maribor moj rodni, bogat si, rajsko lep so predstavili na TV SLO1. Prvo v oddaji Na vrtu, drugo v oddaji Pod Piramido.
Literarni nastopi:
Od leta 2000 do danes je imela 70 različnih nastopov (v sklopu MLD, v sklopu DU, ženski literarni maratoni, otvoritve likovnih razstav), med njimi 15 samostojnih literarnih večerov v Mariboru (poročna dvorana Rotovža, Bukvarna Ciproš, MČ Magdalena, Živilska šola), Lenartu, Šentilju, na Pohorskem dvoru.
Z Berto Čobal Javornik sta v okviru Društva slovenskih pisateljev in s sodelovanjem Univerzitetne knjižnice Maribor pripravili v Glazerjevi dvorani literarni večer za pisatelja Janeza Švajncerja ob zlatem jubileju njegovega opusa. Tam je prikazala njegovo mladinsko delo in recenzijo njegove 49. knjige Zmago pri babici.
Vsako leto sodeluje na Odprtem branju KUD France Prešeren v Ljubljani ob svetovnem dnevu poezije (do zdaj že petkrat).
Lektorsko delo:
Sodeluje v uredniškem odboru Glasnika naše dejavnosti pri DU Maribor-center (lektorirala je pet glasil) in pri Glasilu MČ Magdalena (lektorirala je sedem glasil). Lektorirala je tudi tri izvode Štajerskega častnika.
Zborniki:
- Ostanejo sledi (Likus 1999)
- Večerni utrinki (Likus 2000)
- Ko so besede cvet postale (Mariborska skupina Likus 2005).
Knjige:
- Anica Zidar: Zapoj bela golobica (Drumac 1999)
- Valentin Cundrič: V pesmi pesem skrita (Drumac 1999)
- Zmago Rafolt: Vse je mogoče (Drumac 1999)
- Janko Kleibencetl: Sezonci (Drumac 2000)
- Štefan Smolar: Po drevoredu življenja (Drumac 2000)
- Danica Komidar: Moja dolina (Drumac 2000)
- Emil Frelih: V vrtincu življenja (MLD 2000)
- rokgre (Rok Vilčnik): Mali (MLD 2001)
- rokgre (Rok Vilčnik): Mali – II. Dopolnjena izdaja (MLD 2001)
- rokgre (Rok Vilčnik): Leticija in Silvester (dramsko delo 2002)
- rokgre (Rok Vilčnik): Vesoljne pravljice (Locutio 2003)
- Angela Fujs: Šolska pot (Unigrafika 2001)
- Angela Fujs: Šolska pot – ponatis (Unigrafika 2002)
- Angela Fujs: Domačija (Unigrafika 2002)
- Angela Fujs: Namalaj mi modro nebo (Lira, društvo za razvoj Ruš, 2005)
- Angela Fujs: Zrela pšenica (Lira, društvo za razvoj Ruš, 2005)
- Marjetka Slavec: Lutke (Unigrafika 2001)
- Francka Marinič: Kobre ((Unigrafika 2001)
- Jožefa Rožman: Sledovi poti (Unigrafika 2001)
- Jožefa Rožman: Na obrežjih dveh rek (MLD 2004)
- Jana Fišinger Jelen: Tudi reka ve (Unigrafika 2002)
- Jana Fišinger Jelen: Ne umirajo samo ljudje, ampak tudi hiše in vasi (Zavod za kulturo Slovenska Bistrica 2004)
- Berta Čobal Javornik: Sonce in oblaki na mojem nebu (Unigrafika 2002)
- Bernarda Uršič: Solza na rdečem kovčku (Unigrafika 2005)
Uredniško delo:
Uredila je knjige: Angele Fujs Šolska pot, Domačija, Marjetke Slavec Lutke, Francke Marinič Kobre, Jane Fišinger Jelen Tudi reka ve, Jožefe Rožman Sledovi poti, Berte Čobal Javornik Sonce in oblaki na mojem nebu, Bernarde Uršič Solza na rdečem kovčku, zbornik Ko so besede cvet postale ter dve svoji: Simbioza in Steklena ogrlica.
Recenzije:
Napisala je spremne besede h knjigam:
- Spremna beseda (Štefan Smolar: Po drevoredu življenja)
- Knjigi na pot (Danica Komidar: Moja dolina)
- Čas, ki ga danes mladi več ne poznajo (Angela Fujs: Šolska pot)
- Kdo so Kobre? (Francka Marinič: Kobre)
- Lutke, ki jih animira življenje (Marjetka Slavec: Lutke)
- Med prihodom in odhodom (Jožefa Rožman: Sledovi poti)
- Človek umre, človeštvo ostaja (Jana F. Jelen: Tudi reka ve)
- Obisk na domačiji, ki je ni (Angela Fujs: Domačija)
- Prijetna in trpka mladost (Berta Č. Javornik: Sonce in oblaki na mojem nebu)
- Socvetje (zbornik Ko so besede cvet postale)
- Bogastvo rdečega kovčka (Bernarda Uršič: Solza na rdečem kovčku)
- O knjigi otroških zgodbic pisatelja Janeza Švajncerja »Zmago pri babici«
Udeležila se je:
- 28. medobčinskega srečanja mladih literatov SV Slovenije v Zg. Kungoti (2000)
- Srečanja Haiku društva Slovenije na Šmarjetni gori (11. 11. 2000)
- Regionalnega srečanja seniorskih piscev začetnikov (2000)
- 2. državnega srečanja starejših piscev v Šmarjeških Toplicah (2000)
- promocije zbornika Jesenski šopek »Lipe« V Grobljah pri Domžalah (2000)
- srečanja »lipovcev« v Jamarskem domu na Dobu (28. 3. 2001)
- Regionalnega srečanja seniorskih piscev 2002
- Mentorjeve literarne tekme v Mariboru, kjer sem zasedla peto mesto (17. 4. 2003)
- Poletne literarne šole v Celju (2002)
- Regionalnega srečanja seniorskih piscev 2003
- Regionalnega srečanja seniorskih piscev 2004
- promocije zbornika Čas teče »Lipe« v Domžalah (17. 11. 2004)
- Regionalnega srečanja seiniorskih piscev 2005.
Ostalo delo:
Ljubiteljskim piscem pomaga s strokovnimi nasveti v zvezi z jezikom in literarno teorijo.
Na Borzi humorja v Rogaški Slatini je se v letih 2000 in 2001 s humoreskama Mobilni telefon in Kukavica uvrstila med trideset najboljših.
Na razstavi Mariborski literati o Mariboru, ki je bila od 5. 2. do 24. 3. 2004 v Univerzitetni knjižnici Maribor, je bila razstavljena tudi njena pesniška zbirka o Mariboru.
Na natečaju Kmečkega glasu za najboljšo božično zgodbo 2004 je dobila prvo nagrado.
Na natečaju revije Vzajemna je bila njena novoletna zgodba uvrščena med tri najboljše.
Vzorno je pisala kroniko na seniorski literarni delavnici MLD.
Od leta 1971 (34 let) piše verzificirano družinsko kroniko.
Zbranih ima 1070 pesmi, 60 humoresk in pripravljam za tisk zbirko 40 kratkih zgodb z naslovom V valovih življenja.
Je pobudnica ustanovitve samozaložniške zbirke Črn bor pri Založbi Unigrafika, ki je začela leta 2001 z njeno pesniško zbirko Maribor moj rodni, bogat si, rajsko lep in je do zdaj v njej izšlo že 20 knjig.
Na internetu pri COBISS v Vzajemni bibliografsko-kataložni bazi podatkov COBIB.SI, ki jo ureja IZUM, ima registriranih 23 zadetkov.
V zvezi z delom mestne četrti, kjer živi, piše novinarske prispevke (članke, reportaže, intervju) v galsila MČ Magdalena, v zamejski časopis Porabje in včasih kakšen članek v Večer.
Za glasila, pri katerih sodeluje, sestavlja tudi križanke.
PUBLIKACIJE:
ZEMLJA SEM, Mariborska literarna družba, Maribor 2000
MARIBOR MOJ RODNI, BOGAT SI, RAJSKO LEP, Unigrafika, Maribor 2001
SIMBIOZA, Unigrafika, Maribor 2002
STEKLENA OGRLICA, roman, Unigrafika, Maribor 2004
V VALOVIH ŽIVLJENJA, kratka proza, Unigrafika, Maribor 2005
PASJI ZOB (skupaj z Jernejem Tomcem), mladinski roman, Ved, Ljubljana 2010
POROČNI PRSTAN NA DESNI ROKI I-II, Ved, Ljubljana 2010
GOSPODINJSKA TOVARIŠICA, biografska proza, Ved, Ljubljana 2011
POLETJE V ZIMI IN IZPITO VINO, biografska proza, Ved, Maribor 2013
