(*1948, Sarajevo), akademski slikar in grafik. Že več desetletij živi in ustvarja v Zagrebu, kjer si je na Zvonarnički ulici 3, ustvaril asketsko bivališče, ki odseva njegovo ljubezen do klasičnih vrednot in brezkompromisno zavezanost umetnosti. Zdi se, kot bi čas v umetnikovem studiolu zastal nekje v obdobju poznega klasicizma in zgodnje romantike, lirično melanholično vzdušje pa dopolnjuje vseprevladujoči pogled čez Kaptol, na zvonika zagrebške katedrale. Plamenko Čengić je diplomiral leta 1974 na Akademiji za likovno umetnost v Beogradu pri prof. A. Lukoviću, N. Gvozdenoviću in R. Miševiću. Že naslednje leto postane član HDLU (Hrvatskog društva likovnih umjetnika), kasneje pa tudi ULUBIH (Udruženje likovnih umjetnika Bosne i Hercegovine). Sodeloval je na več kot 130 skupinskih razstavah tako doma kot v tujini (med drugim na pomembnejših selekcioniranih grafičnih bienalih in trienalih v Angliji, Azerbaijanu, Belgiji, Bolgariji, Nemčiji, na Poljskem, Italiji, itd.), kakor tudi na mnogih mednarodnih in domačih likovnih kolonijah (Nemčija, Hrvaška, Slovenija). Plamenko Čengić živi umetnost v odmaknjenosti od vse bolj vulgariziranega dogajanja okoli umetnosti, prepuščajoč se svoji neusahljivi ustvarjalnosti, svojim knjigam in svoji glasbi.
Njegov likovni opus obsega, poleg nepreglednega števila ekspresivno učinkujočih portretov glav ali celopostavnih upodobitev, bodisi stvarnih oseb bodisi po navdihu literarnih junakov, tudi nadrealistične ex librise in pleneristične krajinske upodobitve. Njegove najljubše grafične tehnike so monotipija, suha igla, jedkanica in akvatinta, s katerimi najraje ustvarja v miniaturnih formatih, hkrati pa se posveča tudi risbam s tušem ali z grafitom in akrilom na papirju večjih formatov. Že na daleč prepoznavne portretne “capricce” ustvarja na podlagi intenzivno doživetih karakterjev iz literarnih del klasičnih pesnikov, pisateljev, dramatikov in komediografov, najpogosteje po Rablaisu, Cervantesu, Swiftu, Hölderlinu, Hoffmanu, Gogolju idr. Neskončno galerijo portretov, ki jih avtor rad označuje kot “študije” lahko morda doživimo kot razkrajanje duš v jedkajočih grehih ali blaznenje zaradi propadajočih vrednot in raztreščenih iluzij ali nadčloveško trpljenje razmesarjenega in v curkih krvavečega srca ali patološko hudobijo, ki povzroča pošastne deformacije na duhu in telesu ali pa zločinu neizogibno sledečo kazen v obliki neskončne maceracije in metamorfoze v živalske spake. Celotno dogajanje se zdi kot trpljenje zaradi izvirnega greha, ki nalaga pokoro brez milosti ali možnosti pomilostitve. Sodnik pa ni kakšen Bog, marveč dejanja sama kaznujejo povzročitelja, zato je kazen toliko bolj okrutna in neizprosna. Izjemoma lahko najdemo tudi »kristomorfni« portret nedolžno trpečega: zaradi tujih grehov, zaradi vsesplošnega delovanja zla. In odrešitev? Je ni. Edina možna rešitev je spoznanje neizogibnosti obstoječega stanja, bodisi po lastni krivdi ali po nedolžnosti, in dostojanstveno dotrpljenje. Plamenko Čengić se slogovno po eni strani navezuje na bogato tradicijo ekspresivno grotesknih upodobitev Boscha, Brueghela, Goye, Daumierja, Ensorja, Dixa, Beckmanna, Grosza ipd., po drugi strani pa odseva vplive tako ameriškega akcijskega slikarstva kot tudi evropskega informela. Zdi se, kot bi umetnik na začetku ustvarjalnega procesa zaključene oblike sprva v celoti razkrojil na linijske in madežaste barvne in svetlobne strukture, posredujoč likovni celoti vtis abstraktno ekspresionistične oblikovne dekonstrukcije, v zaključni fazi pa skuša s pomočjo interventnih potez povezati svetlobo in barvo v nek prepoznavni lik z značilnostmi figuralnega ekspresionizma. Tako dosega ravnovesje med analizo in sintezo oziroma destrukcijo in konstrukcijo ter hkrati med čisto abstrakcijo in na grotesknost mejočo figuraliko. Zato lahko celovito učinkovanje Čengićevih likovnih del ustrezno izkusimo le ob gledanju iz večje razdalje, distanca pa je tudi eden izmed umetnikovih načinov preživetja lastne pasije – muke in strasti hkrati.
V zadnjem času umetnik svojim razstavam pridaja naslove z aluzijami na glasbena dela, kot so bagatele, etude, invencije, rondoji ipd., hoteč poudariti celostno, pravzaprav sinestetično doživljanje umetnosti, ki ga dopolnjuje še z lastnimi poetičnimi zapisi o nastajanju likovnih del, predvsem grafik, kar je pri likovnih ustvarjalcih precedenčno.
Plamenko Čengić je stalni gost na slovenski likovni sceni, saj je poleg dolgoletne udeležbe na Mednarodnem likovnem srečanju POAART za mir na Hočkem Pohorju pred časom razstavljal tudi v Razstavnem salonu Tehniških fakultet Maribor, Razstavnem salonu Rotovž, Zavodu za kulturo v Slovenskih Konjicah in v Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor. Serijo samostojnih predstavitev je nadaljeval leta 2004 z donirano razstavo v Univerzitetni knjižnici Maribor (kjer izkaže svojo naklonjenost mestu Maribor na izjemno velikodušen način, saj je vseh šestintrideset grafik podaril fundusu Umetnostne galerije Maribor), ki so ji sledile razstave z najnovejšim izborom v Galeriji Grad Sevnica in v Razstavišču Zdravilišča Slatina v Rogaški Slatini, razstavno "turnejo" pa zaključi leta 2005 s predstavitvijo v knjižnici Radlje ob Dravi.
Mario Berdič
SAMOSTOJNE RAZSTAVE:
1977 Zagreb, Salon galerije Karas
1979 Zagreb, Studio galerije Karas
1983 Zagreb, Hrvatsko narodno kazalište
1985 Zagreb, Studio galerije Karas
1987 Primošten, Likovna kolonija
1988 Zagreb "Ulične galerije" galerije Ulrich
1988 Zagreb, Galerija INA-PROJEKTA
1989 Zagreb, Galerija Doma JNA
1993 Zagreb, Galerija Ulrich
1994 Zagreb, Galerija Dubrava
1995 Zagreb, Galerija Spektar
1995 Malinska, Galerija Kvarner
1995 Maribor, Razstavni salon Tehniških fakultet
1996 Zagreb, Galerija Spektar
1998 Pula, Galerija Doma hrvatskih branitelja
1998 Pula, Hotel Omir
1998 Maribor, Umetnostna galerija - Razstavni salon Rotovž
1998 Zagreb, "Ulične galerije" galerije Ulrich
1999 Pula, Hotel Omir
1999 Vinkovci, Galerija umjetnosti Vinkovci
1999 Buzet, Zavičajni muzej
2000 Virovitica, Gradski muzej Virovitica
2000 Labin, Narodni muzej Labin
2000 Grožnjan, Gradska galerija Fonticus
2001 Slovenske Konjice, Zavod za kulturo - Kulturni dom
2001 Dortmund, Galerie Gerda Türke
2001 Karlovac, Galerija Doma OSRH Zrinski
2002 Zagreb, Galerija Zvonimir
2003 Maribor, Galerija Društva likovnih umetnikov Maribor
2003 Pazin, Muzej grada Pazina
2004 Maribor, Razstavišče Univerzitetne knjižnice Maribor
2004 Sevnica, Galerija Grad Sevnica
2004 Rogaška Slatina, Razstavišče Zdravilišča Slatina
2005 Radlje ob Dravi, Knjižnica
2006 Pazin, Spomendom
2006 Buzet, Zavičajni muzej
2006 Sarajevo, Galerija Roman Petrović (ULUBIH)
2007 Virovitica, Muzej grada Virovitica
NAGRADE IN PRIZNANJA
1990 - Spominska medalja mesta Šibenik
2001 - Zlati častni znak POAART za mir, Pohorje, Slovenija
2003 - III. nagrada na natečaju za ex libris “Heydar Aliyev and Independent
Azerbaijan”, Baku
2003 - Častna nagrada na mednarodnem natečaju za ex libris “Gliwice 2003”, Gliwice, Poljska
2007 - Nagrada Louis Medard, posebno priznanje, Lunel, Francija
2007 - Priznanje Zveze likovnih umetnikov Litve na natečaju za vojno motiviko v ex librisu, Vilnjus.
2007 - Diploma na natečaju Ex libris, Taurage, Litva
2008 - III. Nagrada na natečaju Ex libris, Gdansk, Poljska
2008 - I. nagrada na natečaju Ex libris, Bosia, Italia
2008 - Pohvala žirije na natečaju Ex libris, Bosia, Italia
2008 - Diploma na natečaju Ex libris, Pančevo, Srbija
2008 - II. nagrada na natečaju Ex libris, Boguszow-Gorce, Poljska
2008 - III. nagrada na natečaju Ex libris, Wroclaw, Poljska
2008 - Pohvlala žirije na natečaju Ex libris, Wroclaw, Poljska
2008 - Certifikat na natečaju Ex libris, Shanghai, Kitajska
2008 - Pohvala žirije na natečaju Ex libris, Varese, Italija
2008 - Pohvala žirije na natečaju Ex libris, Quilmes, buenos Aires, Argentina
2009 - I. nagrada na natečaju Ex libris, Malbork, Poljska
2009 - Častna medalja in certifikat na natečaju Ex libris, Malbork, Poljska
2009 - Nagrada direktorja muzeja na natečaju Ex libris, Malbork, Poljska
2009 - Velika nagrada na natečaju Ex libris, Russ, Bolgarija
2009 - Certifikat na natečaju Ex libris, Taipei county, Taiwan
Sodeloval na številnih domačih in mednarodnih likovnih kolonijah in simpozijih. Njegova dela se nahajajo v mnogih domačih in tujih javnih in zasebnih zbirkah.
