1.avgust 2009 – XII. letnik
Na mojih ustnah vroč poljub, njegova polna praznih so obljub. Zvezde klati on z neba, jih tlači v žepe suknjiča.
Najlepšo pesem poje brez glasu. Neslišno pride, brez besed odide. Ni več zvezda in ne obljub, ostane le spomin na vroč poljub.
Poišči me, ko se boš dotaknil zaprašene knjige spominov. Našel me boš med ovenelim cvetjem, ki si ga pozabil zalivati.
Poletni veter je odpihnil poslednje upanje, da se cvetje ne bi prehitro usulo.
Pobriši prah s knjige spominov, ovenelo cvetje vrzi v kanto za biološke odpadke.
