Že danes vem več.
Ne morem jokati,
moje življenje
je prepolno.
Je preplitva voda,
ki te je odnesla
iz tega življenja
v novo.
Spet na novo tvoje.
Ostajam tu
in bom vztrajala
do konca.
Do roba
bom šla počasi
in potem
nežno in tiho
zlezla čez.
Potem se bova
spet nekje srečala.
Nekoč, ovita v
srebrne bisere
in škrlat.
Bova klepetala
kot sva takrat.
Mnogokrat.
Mnogo let.
Naju loči vsaj
še en svet,
ko tudi jaz,
brez sedanjega
spomina,
bom s teboj spila
še en kozarec vina.
