HAIKU

* * *

Zjutraj nas mesec
spremlja, ogledujoč se
v temni reki

* * *

Hitro pade mrak
na samostan, ko sonce
zaide – februar

* * *

Mrzlo jutro,
pot v službo se zdi daljša.
A glej - sončni vzhod!

* * *

Žaba na žabi
spomladanska ljubezen
v ribniku

* * *

Medeni vonj
cvetoče slive me v
jutru osveži

* * *

Prijetna senca
pod lipo, ki je šele
ozelenela

* * *

Polno je belih
vetrnic v gozdu, ki
še ne zeleni

* * *

Ojej, je to sneg?
Ne, ob cvetoče češnje se
drgne veter.

* * *

Kamen v čevlju
sedem med vijolice
najde me muha

* * *

Glej jo – cvetoča
marelica steguje
veje k oknu

* * *

Kako smešen je
negibni oranžni muc
sredi marjetic!

* * *

Leseno telo
preluknjano od črvin
pod staro tepko

* * *

Stari samostan
svež hlad pod arkadami
zven vodometa

* * *

Popoldanski dež
je pregnal lastovice
v tiho cerkev

* * *

Stari drevored
pred vhodom v samostan
lipa ob lipi

* * *

Debela osa
na ostankih sadeža –
naj jo ubijem?

* * *

Zelena plesen
leze po krompirjevih
svaljkih – kosilo!

* * *

Kako poživi
modro sobo šop zlatih
in rdečih rož!

* * *

Polna izložba
knjig – gola ženska, nuna,
stara pesnica

* * *

Brez zvoka se v
vetrobransko steklo
zaleti metulj

* * *

Zvok ob trkljanju
drobnih korald na nitki –
tolažba duši!

* * *

Jutranja nega
obraza na vlaku – ah,
sladek vonj kreme.