Poslavljam z vlažnim se pogledom.
Kdo ve, kdaj pot me pelje tod…
Čebela letajo za medom,
za čim pa jaz ubiram pot?
Vprašanja slična si zastavljam,
Šepečem v sebi: vrnem se!
Začasno danes se poslavljam,
Zapuščam kraje ljube te. 1984
Nebo je brez oblačka, jasno,
Čist, v sončni luči dan svetal.
Popoldne je, postaja kasno;
Kot da tolažbo bi iskal.
Potoček pod domačo trato,
Kako prijazno žuboriš!
»Mar ni to polje vso kot zlato?«
z vabečim glasom govoriš.
»Mar so še trate kje na svetu,
tako cvetoče, kot doma?
Navdih so pevcu in poetu,
Da pesmi vro iz dna srca!
Ljudje žive tu prav spokojno,
Kaj vendar vleče te drugam?
Ostani tukaj!« Ah, prepozno!
Odgovor svoj ti zdajle dam:
Na tujem me družina čaka.
Vsi tam žive, za njimi grem.
Ljubezni dvojne cena taka
Je, da popotnik večen sem!
MAJ
Breskve so in žlahtne
jablane odcvetele;
Sonce jih poljublja
nežno ob slovesu.
Trave z bujnim cvetjem
so se spet odele,
Ptica plete gnezdo
v vejah na drevesu.
Češnje na osojah tudi že zorijo,
V logu so se jagode lepo obrasle.
Šipkov grm, solzice, šmarnice cvetijo,
Krave so za hišo deteljo popasle.
Maj s cvetočim spremstvom
Je prišel v deželo,
Ptice svoj t e d e u m pojejo naravi.
Spogledljivo vabi lipov cvet čebelo,
Zajčkov par skakljaje se igra na travi.
Stvarstvo se dodobra spet je prebudilo,
Zdramilo; skrivnostno polje v njem življenje.
Vse, kar diha, čuti neustavljivo silo, 1984
V njej je vir življenja - slo in hrepenenje.
Maj je res najzaljši mesec vsega leta,
Žal pa tudi čas cvetenja hitro mine.
Ko je na vrhuncu bujnega razcveta,
Majnik se poslavlja s senco bolečine.
ROSMARIN
Här, bland trädgårdsblommor
Doftar rosmarin.
Om vi skulle skiljas,
Ta den, vännen min!
Lägg den på ditt hjärta;
Ta den till ditt bröst!
Och vid minsta smärta
Må den bli din tröst!
Rosmarinen vissnar,
Bleknar allt som var.
Glädjeyran tystnar,
Minnet lever kvar!
