DELAVNICA KREATIVNEGA PISANJA GLEDATI LITERATURO (Literatura in film)
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
Štefanova 5, 1000 Ljubljana
T: 01 24 10 516, F: 01 24 10 510 e-pošta: mentor@jskd.si www.jskd.si
Revija Mentor razpisuje natečaj za delavnico kreativnega pisanja GLEDATI LITERATURO (Literatura in film)
Kraj izvedbe: Ljubljana, Cankarjeva 5, Center za poezijo Tomaža Šalamuna
Termin: srede, 14. 2. – 18. 4. 2018
Deset zaporednih sred, 16.00-19.00
Mentorici: Mag. Gabriela Babnik in mag. Slađana Vide
Cena: 100,00 €
Število udeležencev: 7-12 udeležencev
Rok prijave: do ponedeljka, 12. 2. 2018, oz. do zasedbe mest
NAMEN IN CILJiI:
pisanje kritiških, refleksivnih in esejističnih besedil,
pisanje kratkih zgodb oziroma pesmi,
zmožnost argumentiranja in pridobivanja veščin za javno nastopanje (branje, interpretacija besedil), razumevanje literarnih in neliterarnih specifik določenega dela in prepoznavanje njegovih potencialov ter možnosti pretvorb v druge umetniške forme (kot so film, radijska igra, dramsko besedilo, itd.),
spoznavanju filmskega jezika,
spoznavanju osnovnih pravil scenaristične forme,
drugačen pogled na pisano besedo: pisanje scenarija po literarnih predlogah; prepoznavanje potencialov za transformacijo v filmsko zgodbo,
povzemanje bistva filmske zgodbe in predstavitev tretjim osebam.
NAČIN DELA:
Delo poteka v desetih zaporednih srečanjih, vsako sredo po štiri šolske ure. Program je enovit, čeprav ga izmenično vodita dve mentorici. Gre za že utečeno, vendar zdaj razširjeno delavnico kreativnega pisanja, ki v ospredje postavlja razumevanje literarnih besedil in osnove filmske pripovedi. Delo poteka v skupini, kjer so vsi udeleženci obravnavani enakovredno in ima vsak možnost individualne konsultacije z mentoricama. Mentorici bosta na srečanjih besedilo vsakega izmed udeležencev komentirali posebej. Vsi izdelki se pišejo doma, na delavnici se prezentira le končne izdelke, ki jih v skupnem dialogu skušamo komentirati, izboljšati, prevprašati, itd ... Tempo srečanj bo odvisen tudi od števila udeležencev in njihove zainteresiranosti za delavnico.
Literarni del delavnice bo namenjen pisanju kritiškega besedila, eseja in pisanju kratke zgodbe oziroma pesmi. Delavnice bodo posvečene branju, interpretaciji in analizi literarnih besedil, slovenskih kot tujih avtorjev. Zaželeno je, da udeleženci svoje izdelke preko elektronske pošte pošljejo mentorici (na: grabrielaouattara@yahoo.com), vsaj dan pred srečanjem, da jih ima ta čas prebrati.
Po skrbno narejenem izboru filmov, ki bodo služili demonstraciji osnovnih principov filmske pripovedi, se bomo usmerili na pisanje sinopsisa, treatmenta in se končno lotili tudi pisanja scenarija. Pojasnjeno bo, kako spisati scenarij, na kaj vse moramo misliti, ko pišemo scenarij? Kako tuji producenti berejo scenarije in na kaj so pozorni? Pri tem bo pojasnjena razlika med različnimi fazami kreativnega procesa. Zaželeno je, da udeleženci svoje izdelke in zapise preko elektronske pošte pošljejo mentorici (na: sladana.vide@pemac.si) vsaj dan pred srečanjem oz. po dogovoru.
SINOPSIS:
Vsakemu diskurzivnemu bloku bo posvečeno eno srečanje, vendar se bomo udeleženci kot mentorici skupaj prilagajali. Na delavnicah bodo udeleženci prebrali vsaj tri predlagana dela ter nato - v vsakem tematskem bloku na izbrano knjigo (temo) - spisali bodisi kritiko, refleksijo, lastno pesem oziroma kratko zgodbo. Vsa dela in zapise udeležencev bomo komentirali skupaj. Mentorica bo predstavila žanrske specifike vsake zvrsti. Začeli bomo z literarno kritiko, sledil ji bo esej, ter nato pisanje literarnega besedila, vendar še vedno v korespondenci s prebranim delom (deli). Namen delavnice je udeležence pripraviti do tega, da si izostrijo čut za prebiranje literarnih besedil, razbiranje njihovih pomenskih in žanrskih specifik, ter tudi prepoznavanje njegovih neliterarnih potencialov ter možnosti pretvorb v druge umetniške forme (kot so film, radijska igra, dramsko besedilo itd.). Scenaristična del delavnice se bo naslanjal na literarni del delavnice, ki jo bo osvetlil z drugega zornega kota. Pogled bomo usmerjali na stične točke literarne in filmske pripovedi ter na diferenciacijo in specifičnosti scenarističnega žanra. Govorili bomo o tem, kaj so osnovna vprašanja, na katera si moramo odgovoriti, preden se lotimo pisanja scenarija. Spoznavali bomo osnove filmskega jezika, ki je zelo drugačen od literarnega. Govorili bomo o pomenu besednega in nebesednega v filmu. Govorili bomo o filmskem junaku, o karakterizaciji in transformaciji likov. Naučili se bomo uporabljati scenaristični format ter načine posredovanja osnovne ideje filmske zgodbe.
STROŠKI:
Kotizacija za delavnico kreativnega pisanja za 40 šolskih ur znaša 100,00 € (DDV je vključen). JSKD bo po prejemu prijavnice poslal udeležencem predračun s položnico. Plačati je treba po predračunu pred začetkom šole, potrdilo pa prinesti s seboj. Šolnino povrnemo le v primeru bolezni na podlagi zdravniškega spričevala. Vsi udeleženci dobijo potrdilo o udeležbi in aktivnem sodelovanju!
PRIJAVE:
Na delavnico se lahko prijavite do ponedeljka, 12. februarja 2018, v spletni prijavi na strani JSKD.
Podrobnejše informacije o programu celotne šole lahko dobite na tel. 01/24-10-516, 051/675-238.
Delavnice ne bomo izvedli, če bo prijavljenih manj kot sedem udeležencev.
Kreativne delavnice bodo potekale v Ljubljani, v prostorih JSKD – Center za poezijo Tomaža Šalamuna, Cankarjeva 5, 1000 Ljubljana. Razpis bo objavljen tudi na spletnih straneh: www.jskd.si (literatura).
PREDVIDEN URNIK:
Prvi termin: sreda, 14. februar 2018, 16.00-19.00, vodita Gabriela Babnik in Slađana Vide Uvod, predstavitev obeh mentoric in aktivna delavnica: pogovor mentoric z udeleženci, osnove literature in osnove scenaristike: Kaj je to filmski jezik? Kaj je scenarij? Kako se razlikuje od ostalih oblik besedne pripovedi?
Drugi termin: sreda, 21. februar 2018, 16.00-19.00, vodi Gabriela Babnik Branje novinarskih člankov, ki jih udeleženci prinesejo s seboj na prvo srečanje. Tema naj bi bila Drugi
(tujec, migrant, begunec, priseljenec, itd.) v slovenskem prostoru. Kako se ga prezentira? Kakšen je kontekst prezentacije? Kakšen je jezik prispevka? Kako se prispevek uvodoma začne, zaključi, itd.? Kakšni so ideološki parametri, kako se ti razbirajo iz novinarskega prispevka? Lahko gre za intervju,
kolumno, krajši esej, itd. Do naslednjega srečanja naj bi deuleženci prebrali Ep o Gilgamešu, ter spisali
refleksijo (4 strani), ter jo vsaj dan pred naslednjim srečanjem poslal na e-naslov mentorice za literaturo.
Tretji termin: sreda, 28. februar 2018, 16.00-19.00, vodi Slađana Vide Ogled filmov in osvetlitev osnov filmske ter dramaturške strukture: na podlagi konkretnega primera, se bomo lotili analize literarnega dela in iskali specifičnosti scenaristične pripovedi. Začeli bomo
uporabljati konkretna orodja za pisanje filmske zgodbe.
Četrti termin: sreda, 7. marec 2018, 16.00-19.00, vodi Gabriela Babnik Na delavnici bomo skupaj pretresli nekatere ključne poudarke o Epu. Pogovorili se bomo o tem, kako prebrano formulirati? Kako poudariti bistveno? Kako vzpostaviti distanco? Kako v najstarejšem junaškem epu v svetovni književnosti, najti aktualne teme, ki nagovarjajo tudi današnjega posameznika? Je za pisanje kritiškega besedila potrebno pregledati tudi morebitne adaptacije dela, bodisi v filmski ali gledališki formi? Do naslednjega srečanja naj bi udeleženci prebrali knjigo Ptičja hiša Berte Bojetu in spisali kritiko (do 5000 znakov).
Peti termin: sreda, 14. marec 2018, 16.00-19.00, vodi Slađana Vide Izbor besedila za adaptacijo, začetek pisanje scenarija: iz predhodnega literarnega sklopa, kjer se bodo udeleženci delavnice spoznali z različnimi literarnimi deli, bomo poiskali besedilo, ki bi lahko bilo primerno za adaptacijo v scenarij. Spoznali se bomo z vsemi vmesnimi fazami pisanja, ki pripomorejo k jasnejšemu pogledu na strukturo zgodbe.
Šesti termin: sreda, 21. marec 2018, 16.00-19.00, vodi Gabriela Babnik Prebrali bomo zapisane kritike in jih komentirali. Pogovor o tem, komu so namenjene kritike, za katero vrsto bralcev? Kaj kritiko loči od PR-ovskih besedil? Pogovor o tem, kaj je posamičen avtor opazil in poudaril v prebranem besedilu in kaj je ostalo zamolčano? Pogovor o tem, kako se esej razlikuje od kritiškega besedila. Odprli bomo torej tudi raziskovalni pristop k literarnemu besedilu. Zanimalo nas bo tudi, kako avtorica Berta Bojetu pristopa k erotičnim temam in v čem so njene junakinje odklonske oziroma atipične za slovenski prostor?
Sedmi termin: sreda, 28. marec 2018, 16.00-19.00, vodi Slađana Vide Pisanje scenarija. Na podlagi orodij, ki jih bodo udeleženci pridobili v prejšnjih fazah pisanja za film, se bomo posvetili razvijanju zgodbe in pisanju scenarija.
Osmi termin: sreda, 4. april 2018, 16.00-19.00, vodi Gabriela Babnik Pogovor o prebrani knjigi Janija Virka Med drevesi. Gre za klasično zbirko zgodb ali je Med drevesi mogoče brati tudi kot roman. Pretvorbe in prestopi junakov iz zgodbe v zgodbo. V čem, če sploh, se nahaja potencial teh kratkih zgodb za pretvorbo v filmsko formo ali morebiti radijsko igro. Napisano bo na delavnici komentirano, mentorica morda lahko svetuje pri morebitni objavi izdelkov v literarnih revijah. Branje pesniške zbirke Iva Svetine Oče, tvoje oči gorijo ali Nataše Velikonja – Preveč vljudna, vendar samo v primeru prostega termina. Za bolj klasične prozaiste, bomo prebrali Menuet za kitaro Vitomila Zupana, ki je doživel filmsko adaptacijo.
Deveti termin: sreda, 11. april 2018, 16.00-19.00, vodi Slađana Vide Predstavitev scenarija. Filmske zgodbe bomo predstavili izurjenim poslušalcem in odločevalcem.
Deseti termin: sreda, 18. april 2018, 16.00-19.00, vodita Gabriela Babnik in Slađana Vide Zaključek, analiza in javna predstavitev z ogledom filmske adaptacije slovenskega romana. Lokacijo sporočimo naknadno, če bo drugačna. Predstavitev v okviru Dnevov slovenske knjige.
Več informacij na: barbara.rigler@jskd.si.
Barbara Rigler, samostojna strokovna svetovalka za literarno dejavnost
PREDSTAVITEV MENTORIC:
MAG. GABRIELA BABNIK (rojena 1979, v Goeppingenu v Nemčiji) je širšo javnost nase opozorila s prvencem Koža iz bombaža (2007, Mladinska knjiga), za katerega je prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Za tretji roman Sušna doba (Beletrina, 2012) je prejela prejela Evropsko literarno nagrado (2013). Roman je preveden v več kot deset jezikov. Angleški prevod romana Sušna doba je bil uvrščen v širši izbor za International Dublin Literary Award (2016). Leta 2015 je izšel avtoričin četrti roman Intimno (Beletrina), ki je bil nominiran za nagrado kresnik. Leta 2010 je magistrirala iz nigerijskega modernega romana. Z ocenami in analizami literarnih del se redno pojavlja v revijalni publicistiki. Leta 2013 je prejela Stritarjevo nagrado za mladega literarnega kritika. Vodi tudi literarne delavnice in piše radijske igre. Leta
2011 je bila njena prva radijska igra Koža iz bombaža v produkciji 3. programa Radia Slovenija med tremi nominiranimi igrami v kategoriji priredb na 63. Festivalu Prix Italia. Prevedla je tri romane nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie. Kadar ni v Ljubljani, prisluškuje harmatanskim vetrovom v Burkini Faso.
Mag. SLAĐANA VIDE (1976). O sebi: »Če sem lahko malo poetična, se mi včasih zazdi, da smo le filmski junaki, ki poskušamo čim bolje odigrati svojo vlogo v naših življenjih. Če pa grem še dlje in poskušam zgornjo trditev podkrepiti z opredelitvijo ideje mene, kot filmske junakinje, bi v scenaristični praksi uporabila orodje, ki se mu reče “Logline” ali po slovensko, osnovna premisa. Logline zajema en do dva stavka, ki zajema bistvo, osnovno idejo, ki jo film nosi in je esencialnega pomena. Mogoče se zdi trivialno, vendar je to absolutno bistvena stvar za razvoj scenarija. Logline moje življenjske zgodbe bi lahko bil: Ženska srednjih let, ki se po vrnitvi v deželo, kjer je odraščala in na katero jo vežejo boleči spomini, sooči s svojimi najglobljimi strahovi.« Slađana Vide je magistrirala na Oddelku za Psihologijo v Ljubljani, delovala kot psiholog, pretežno na področju dela in organizacije, pisala zgodbe, scenarije, režirala nekaj kratkih filmov. Predvsem pa je bila, in še vedno je, nesmrtno zaljubljena v gibljive slike.
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
Štefanova 5, 1000 Ljubljana
T: 01 24 10 516, F: 01 24 10 510 e-pošta: mentor@jskd.si www.jskd.si
Revija Mentor razpisuje natečaj za delavnico kreativnega pisanja GLEDATI LITERATURO (Literatura in film)
Kraj izvedbe: Ljubljana, Cankarjeva 5, Center za poezijo Tomaža Šalamuna
Termin: srede, 14. 2. – 18. 4. 2018
Deset zaporednih sred, 16.00-19.00
Mentorici: Mag. Gabriela Babnik in mag. Slađana Vide
Cena: 100,00 €
Število udeležencev: 7-12 udeležencev
Rok prijave: do ponedeljka, 12. 2. 2018, oz. do zasedbe mest
NAMEN IN CILJiI:
pisanje kritiških, refleksivnih in esejističnih besedil,
pisanje kratkih zgodb oziroma pesmi,
zmožnost argumentiranja in pridobivanja veščin za javno nastopanje (branje, interpretacija besedil), razumevanje literarnih in neliterarnih specifik določenega dela in prepoznavanje njegovih potencialov ter možnosti pretvorb v druge umetniške forme (kot so film, radijska igra, dramsko besedilo, itd.),
spoznavanju filmskega jezika,
spoznavanju osnovnih pravil scenaristične forme,
drugačen pogled na pisano besedo: pisanje scenarija po literarnih predlogah; prepoznavanje potencialov za transformacijo v filmsko zgodbo,
povzemanje bistva filmske zgodbe in predstavitev tretjim osebam.
NAČIN DELA:
Delo poteka v desetih zaporednih srečanjih, vsako sredo po štiri šolske ure. Program je enovit, čeprav ga izmenično vodita dve mentorici. Gre za že utečeno, vendar zdaj razširjeno delavnico kreativnega pisanja, ki v ospredje postavlja razumevanje literarnih besedil in osnove filmske pripovedi. Delo poteka v skupini, kjer so vsi udeleženci obravnavani enakovredno in ima vsak možnost individualne konsultacije z mentoricama. Mentorici bosta na srečanjih besedilo vsakega izmed udeležencev komentirali posebej. Vsi izdelki se pišejo doma, na delavnici se prezentira le končne izdelke, ki jih v skupnem dialogu skušamo komentirati, izboljšati, prevprašati, itd ... Tempo srečanj bo odvisen tudi od števila udeležencev in njihove zainteresiranosti za delavnico.
Literarni del delavnice bo namenjen pisanju kritiškega besedila, eseja in pisanju kratke zgodbe oziroma pesmi. Delavnice bodo posvečene branju, interpretaciji in analizi literarnih besedil, slovenskih kot tujih avtorjev. Zaželeno je, da udeleženci svoje izdelke preko elektronske pošte pošljejo mentorici (na: grabrielaouattara@yahoo.com), vsaj dan pred srečanjem, da jih ima ta čas prebrati.
Po skrbno narejenem izboru filmov, ki bodo služili demonstraciji osnovnih principov filmske pripovedi, se bomo usmerili na pisanje sinopsisa, treatmenta in se končno lotili tudi pisanja scenarija. Pojasnjeno bo, kako spisati scenarij, na kaj vse moramo misliti, ko pišemo scenarij? Kako tuji producenti berejo scenarije in na kaj so pozorni? Pri tem bo pojasnjena razlika med različnimi fazami kreativnega procesa. Zaželeno je, da udeleženci svoje izdelke in zapise preko elektronske pošte pošljejo mentorici (na: sladana.vide@pemac.si) vsaj dan pred srečanjem oz. po dogovoru.
SINOPSIS:
Vsakemu diskurzivnemu bloku bo posvečeno eno srečanje, vendar se bomo udeleženci kot mentorici skupaj prilagajali. Na delavnicah bodo udeleženci prebrali vsaj tri predlagana dela ter nato - v vsakem tematskem bloku na izbrano knjigo (temo) - spisali bodisi kritiko, refleksijo, lastno pesem oziroma kratko zgodbo. Vsa dela in zapise udeležencev bomo komentirali skupaj. Mentorica bo predstavila žanrske specifike vsake zvrsti. Začeli bomo z literarno kritiko, sledil ji bo esej, ter nato pisanje literarnega besedila, vendar še vedno v korespondenci s prebranim delom (deli). Namen delavnice je udeležence pripraviti do tega, da si izostrijo čut za prebiranje literarnih besedil, razbiranje njihovih pomenskih in žanrskih specifik, ter tudi prepoznavanje njegovih neliterarnih potencialov ter možnosti pretvorb v druge umetniške forme (kot so film, radijska igra, dramsko besedilo itd.). Scenaristična del delavnice se bo naslanjal na literarni del delavnice, ki jo bo osvetlil z drugega zornega kota. Pogled bomo usmerjali na stične točke literarne in filmske pripovedi ter na diferenciacijo in specifičnosti scenarističnega žanra. Govorili bomo o tem, kaj so osnovna vprašanja, na katera si moramo odgovoriti, preden se lotimo pisanja scenarija. Spoznavali bomo osnove filmskega jezika, ki je zelo drugačen od literarnega. Govorili bomo o pomenu besednega in nebesednega v filmu. Govorili bomo o filmskem junaku, o karakterizaciji in transformaciji likov. Naučili se bomo uporabljati scenaristični format ter načine posredovanja osnovne ideje filmske zgodbe.
STROŠKI:
Kotizacija za delavnico kreativnega pisanja za 40 šolskih ur znaša 100,00 € (DDV je vključen). JSKD bo po prejemu prijavnice poslal udeležencem predračun s položnico. Plačati je treba po predračunu pred začetkom šole, potrdilo pa prinesti s seboj. Šolnino povrnemo le v primeru bolezni na podlagi zdravniškega spričevala. Vsi udeleženci dobijo potrdilo o udeležbi in aktivnem sodelovanju!
PRIJAVE:
Na delavnico se lahko prijavite do ponedeljka, 12. februarja 2018, v spletni prijavi na strani JSKD.
Podrobnejše informacije o programu celotne šole lahko dobite na tel. 01/24-10-516, 051/675-238.
Delavnice ne bomo izvedli, če bo prijavljenih manj kot sedem udeležencev.
Kreativne delavnice bodo potekale v Ljubljani, v prostorih JSKD – Center za poezijo Tomaža Šalamuna, Cankarjeva 5, 1000 Ljubljana. Razpis bo objavljen tudi na spletnih straneh: www.jskd.si (literatura).
PREDVIDEN URNIK:
Prvi termin: sreda, 14. februar 2018, 16.00-19.00, vodita Gabriela Babnik in Slađana Vide Uvod, predstavitev obeh mentoric in aktivna delavnica: pogovor mentoric z udeleženci, osnove literature in osnove scenaristike: Kaj je to filmski jezik? Kaj je scenarij? Kako se razlikuje od ostalih oblik besedne pripovedi?
Drugi termin: sreda, 21. februar 2018, 16.00-19.00, vodi Gabriela Babnik Branje novinarskih člankov, ki jih udeleženci prinesejo s seboj na prvo srečanje. Tema naj bi bila Drugi
(tujec, migrant, begunec, priseljenec, itd.) v slovenskem prostoru. Kako se ga prezentira? Kakšen je kontekst prezentacije? Kakšen je jezik prispevka? Kako se prispevek uvodoma začne, zaključi, itd.? Kakšni so ideološki parametri, kako se ti razbirajo iz novinarskega prispevka? Lahko gre za intervju,
kolumno, krajši esej, itd. Do naslednjega srečanja naj bi deuleženci prebrali Ep o Gilgamešu, ter spisali
refleksijo (4 strani), ter jo vsaj dan pred naslednjim srečanjem poslal na e-naslov mentorice za literaturo.
Tretji termin: sreda, 28. februar 2018, 16.00-19.00, vodi Slađana Vide Ogled filmov in osvetlitev osnov filmske ter dramaturške strukture: na podlagi konkretnega primera, se bomo lotili analize literarnega dela in iskali specifičnosti scenaristične pripovedi. Začeli bomo
uporabljati konkretna orodja za pisanje filmske zgodbe.
Četrti termin: sreda, 7. marec 2018, 16.00-19.00, vodi Gabriela Babnik Na delavnici bomo skupaj pretresli nekatere ključne poudarke o Epu. Pogovorili se bomo o tem, kako prebrano formulirati? Kako poudariti bistveno? Kako vzpostaviti distanco? Kako v najstarejšem junaškem epu v svetovni književnosti, najti aktualne teme, ki nagovarjajo tudi današnjega posameznika? Je za pisanje kritiškega besedila potrebno pregledati tudi morebitne adaptacije dela, bodisi v filmski ali gledališki formi? Do naslednjega srečanja naj bi udeleženci prebrali knjigo Ptičja hiša Berte Bojetu in spisali kritiko (do 5000 znakov).
Peti termin: sreda, 14. marec 2018, 16.00-19.00, vodi Slađana Vide Izbor besedila za adaptacijo, začetek pisanje scenarija: iz predhodnega literarnega sklopa, kjer se bodo udeleženci delavnice spoznali z različnimi literarnimi deli, bomo poiskali besedilo, ki bi lahko bilo primerno za adaptacijo v scenarij. Spoznali se bomo z vsemi vmesnimi fazami pisanja, ki pripomorejo k jasnejšemu pogledu na strukturo zgodbe.
Šesti termin: sreda, 21. marec 2018, 16.00-19.00, vodi Gabriela Babnik Prebrali bomo zapisane kritike in jih komentirali. Pogovor o tem, komu so namenjene kritike, za katero vrsto bralcev? Kaj kritiko loči od PR-ovskih besedil? Pogovor o tem, kaj je posamičen avtor opazil in poudaril v prebranem besedilu in kaj je ostalo zamolčano? Pogovor o tem, kako se esej razlikuje od kritiškega besedila. Odprli bomo torej tudi raziskovalni pristop k literarnemu besedilu. Zanimalo nas bo tudi, kako avtorica Berta Bojetu pristopa k erotičnim temam in v čem so njene junakinje odklonske oziroma atipične za slovenski prostor?
Sedmi termin: sreda, 28. marec 2018, 16.00-19.00, vodi Slađana Vide Pisanje scenarija. Na podlagi orodij, ki jih bodo udeleženci pridobili v prejšnjih fazah pisanja za film, se bomo posvetili razvijanju zgodbe in pisanju scenarija.
Osmi termin: sreda, 4. april 2018, 16.00-19.00, vodi Gabriela Babnik Pogovor o prebrani knjigi Janija Virka Med drevesi. Gre za klasično zbirko zgodb ali je Med drevesi mogoče brati tudi kot roman. Pretvorbe in prestopi junakov iz zgodbe v zgodbo. V čem, če sploh, se nahaja potencial teh kratkih zgodb za pretvorbo v filmsko formo ali morebiti radijsko igro. Napisano bo na delavnici komentirano, mentorica morda lahko svetuje pri morebitni objavi izdelkov v literarnih revijah. Branje pesniške zbirke Iva Svetine Oče, tvoje oči gorijo ali Nataše Velikonja – Preveč vljudna, vendar samo v primeru prostega termina. Za bolj klasične prozaiste, bomo prebrali Menuet za kitaro Vitomila Zupana, ki je doživel filmsko adaptacijo.
Deveti termin: sreda, 11. april 2018, 16.00-19.00, vodi Slađana Vide Predstavitev scenarija. Filmske zgodbe bomo predstavili izurjenim poslušalcem in odločevalcem.
Deseti termin: sreda, 18. april 2018, 16.00-19.00, vodita Gabriela Babnik in Slađana Vide Zaključek, analiza in javna predstavitev z ogledom filmske adaptacije slovenskega romana. Lokacijo sporočimo naknadno, če bo drugačna. Predstavitev v okviru Dnevov slovenske knjige.
Več informacij na: barbara.rigler@jskd.si.
Barbara Rigler, samostojna strokovna svetovalka za literarno dejavnost
PREDSTAVITEV MENTORIC:
MAG. GABRIELA BABNIK (rojena 1979, v Goeppingenu v Nemčiji) je širšo javnost nase opozorila s prvencem Koža iz bombaža (2007, Mladinska knjiga), za katerega je prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Za tretji roman Sušna doba (Beletrina, 2012) je prejela prejela Evropsko literarno nagrado (2013). Roman je preveden v več kot deset jezikov. Angleški prevod romana Sušna doba je bil uvrščen v širši izbor za International Dublin Literary Award (2016). Leta 2015 je izšel avtoričin četrti roman Intimno (Beletrina), ki je bil nominiran za nagrado kresnik. Leta 2010 je magistrirala iz nigerijskega modernega romana. Z ocenami in analizami literarnih del se redno pojavlja v revijalni publicistiki. Leta 2013 je prejela Stritarjevo nagrado za mladega literarnega kritika. Vodi tudi literarne delavnice in piše radijske igre. Leta
2011 je bila njena prva radijska igra Koža iz bombaža v produkciji 3. programa Radia Slovenija med tremi nominiranimi igrami v kategoriji priredb na 63. Festivalu Prix Italia. Prevedla je tri romane nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie. Kadar ni v Ljubljani, prisluškuje harmatanskim vetrovom v Burkini Faso.
Mag. SLAĐANA VIDE (1976). O sebi: »Če sem lahko malo poetična, se mi včasih zazdi, da smo le filmski junaki, ki poskušamo čim bolje odigrati svojo vlogo v naših življenjih. Če pa grem še dlje in poskušam zgornjo trditev podkrepiti z opredelitvijo ideje mene, kot filmske junakinje, bi v scenaristični praksi uporabila orodje, ki se mu reče “Logline” ali po slovensko, osnovna premisa. Logline zajema en do dva stavka, ki zajema bistvo, osnovno idejo, ki jo film nosi in je esencialnega pomena. Mogoče se zdi trivialno, vendar je to absolutno bistvena stvar za razvoj scenarija. Logline moje življenjske zgodbe bi lahko bil: Ženska srednjih let, ki se po vrnitvi v deželo, kjer je odraščala in na katero jo vežejo boleči spomini, sooči s svojimi najglobljimi strahovi.« Slađana Vide je magistrirala na Oddelku za Psihologijo v Ljubljani, delovala kot psiholog, pretežno na področju dela in organizacije, pisala zgodbe, scenarije, režirala nekaj kratkih filmov. Predvsem pa je bila, in še vedno je, nesmrtno zaljubljena v gibljive slike.