Kulturno-gledališko društvo Reciklaža vas vljudno vabi k sodelovanju na literarnem natečaju za najboljšo kratko zgodbo ali pesnitev Martin Krpan XXI. stoletja. Je še tak junak kot nekoč? Ima v glavi še kaj soli ali jo le še tovori? Je še kos Brdavsu? Ali sploh še obstaja …? In še in še bi radi izvedeli, zato bomo vašega literarnega tovora še kako veseli!
Prvonagrajenec bo poleg glavne nagrade dobil še častni naziv literarni zavetnik/zavetnica.
Rojstvo Martina Krpana
Pripovedko Martin Krpan z Vrha (ali kar Martin Krpan) je Fran Levstik napisal leta 1858. Čeprav je izmišljena, vendarle temelji na realnem zgodovinskem dogajanju in snovno-motivno črpa iz ljudske in umetne književnosti. Sol so zaradi avstrijske prepovedi kupovanja in prodaje resnično morali tihotapiti, o »kranjskem Herkulu« – tihotapcu soli, pa sta že leta 1848 pisala Matevž Ravnikar Poženčan in Matija Valjavec. Levstik je, med drugim, črpal iz Pegama in Lambergarja ter Petra Klepca, podobnosti pa je mogoče najti tudi s Kraljevičem Markom. Krpanova izmišljena domačija sicer stoji na Sveti Trojici v bližini Pivke oziroma Postojne. Obstaja tudi manj znana rokopisna različica v dveh poglavjih, ki je bila objavljena šele leta 1931 v Zbranem delu. Kakorkoli že: Krpan je eden najbolj prepoznavnih literarnih likov in ponarodelih junakov, ki so navadno povezani z narodovo preteklostjo – ali to pomeni, da junaka njegovega kova ni več med nami?
Pošiljanje prispevkov
Vaše besedilo pošljite v štirih izvodih v A4-kuverti, v katero vstavite še manjšo zaprto kuverto z vašimi podatki: ime, priimek, starost, naslov, elektronska pošta in telefonska oz. mobilna številka. Če želite, da prispevek objavimo pod psevdonimom, ga dopišite k zgornjim podatkom.
Besedila pošljite najkasneje do 21. junija 2017 in jih naslovite na
Kulturno-gledališko društvo Reciklaža,
Nad jezerom 3,
2235 Sveta Trojica,
s pripisom »Za literarni natečaj«.
Vsebinska navodila piscem
Jih ni. Vse je samo stvar vaše domišljije …
Dolžina besedila
Kratke zgodbe so lahko dolge največ avtorsko polo, se pravi 30.000 znakov s presledki oziroma približno 16 strani, pesnitve pa največ 400 verzov. Vsi prispevki naj bodo natipkani na računalnik in napisani s pisavo Times New Roman v velikosti 12.
Zaključek natečaja ali Zlet literarnih zavetnikov
Zlet literarnih zavetnikov bo potekal v sredini septembra v Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Poskrbeli bomo za oglede krajevnih oziroma okoliških zanimivosti, kosilo in prireditev, skratka: za celodnevni družabni in kulturni dogodek. Na koncu literarnega zavetnika/zavetnico ustoličimo še ob Knjižnem kamnu. Morda si naslednji/-a prav Ti …
Nagrade
1. nagrada za najboljši prispevek: prenosni računalnik v vrednosti 500 evrov
in
častni naziv literarni zavetnik
2. nagrada za najboljši prispevek: mobilni telefon v vrednosti 250 evrov
3. nagrada za najboljši prispevek:
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Žirija
Aleksandra Kocmut (1976) pesnica, pisateljica, urednica, lektorica, prevajalka, piše od malih nog. Doslej je izšlo enaindvajset njenih knjig, med njimi deset del za otroke in mladino, štirje romani (med njimi Čisto sam na svetu, prvi izvirni slovenski roman na temo alzheimerjeve bolezni), zbirka aforizmov, zbirka kratkih zgodb, štiri pesniške zbirke in jezikovni priročnik Pravipis. Je prejemnica več nagrad in priznanj, mdr. za Mentorjev feferon (s pesmijo Slovenska pogača, 2013) in za prvo mesto na natečaju Mati, solzice! (z zgodbo Kako so trije šli po muzgalše, 2014). Uvedla je dve novi pesniški obliki: sonet plus (sonet z dodano kvartino) in kratko obliko brahek (lirična trivrstičnica). Prva zbirka brahkov na svetu, njene Zelike za dotike, je bila izbrana med šestimi deli, ki jih je JSKD nominiral za najboljše v samozaložbi izdane knjige leta 2015. Njenim delom lahko prisluhnete na radijskih valovih, jih preberete v različnih literarnih idr. revijah, vsako soboto pa v Večeru izide njen aforizem (Limonca). Piše tudi spremne besede in knjižne recenzije ter se ukvarja z mentorstvom za manj uveljavljene ali še neuveljavljene avtorje.
Dr. Ambrož Kvartič (1985) je etnolog in folklorist, radijski in televizijski napovedovalec, scenarist, sinhronizator in pisec besedil za otroke. Napisal je več znanstvenih in poljudnih člankov o sodobni pripovedni folklori, letos pa je izšla tudi njegova znanstvena monografija Pa se je to res zgodilo?: Sodobne povedke v Sloveniji. Na RTV Slovenija dela kot radijski in televizijski napovedovalec, scenarist izobraževalnih in razvedrilnih oddaj ter sestavljavec vprašanj za televizijske kvize. V slovenskih otroških revijah redno objavlja zgodbe, pesmi in uganke. Za sabo ima več govornih in pevskih vlog v celovečernih animiranih filmih, ukvarja pa se tudi z gledališčem – nastopa v uspešnih muzikalih Cvetje v jeseni in Veronika Deseniška in je avtor dveh otroških predstav.
Gregor Grešak (zadnji izdih 60-ih, Celje) je otroštvo preživel v Portorožu in mladostniško obdobje v Kamerunu, kjer je obiskoval Francosko šolo. Njegove prve literarne stvaritve so zato bile napisane v francoščini, temu primerni pa so bili tudi njegovi literarni vzorniki. Med študijem na Biotehnični fakulteti je bil aktiven pri Gibanju za kulturo miru in nenasilja in eden prvih oporečnikov, ki so odslužili vojaški rok v civilu. Rad raziskuje v umetnosti in se je lotil že skoraj vsega, od likovne umetnosti in fotografije (dve samostojni razstavi) do gledališke igre in režije. Leta 2006 so bila pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti v knjižici Videzi sveta objavljena njegova prva gledališka besedila za mladinska gledališča, ki se še vedno uprizarjajo po šolskih in mladinskih odrih po Sloveniji in zamejstvu (predvsem Aut! in Prjatlce), leto kasneje pa v Videzih domišljije še dve pravljični besedili, od katerih je eno (Zlati kelih) v celoti napisano v verzih. Je soustanovitelj in skrbnik pesniškega portala pesem.si. Leta 2014 je na pesniškem turnirju postal vitez poezije po izbiri občinstva. Trenutno dela kot samostojni programer in se ukvarja s spletnimi projekti, piše pa predvsem osnutke proznih del, pesmi in eseje, ki jih zaenkrat ne objavlja.
Sodelavci
Idejni pobudnik in vodja natečaja je predsednica Kulturno-gledališkega društva Reciklaža Sara Špelec, univ. diplomirana rusistka in primerjalna slovanska jezikoslovka, prevajalka ter nekdanja asistentka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo.
Soorganizator natečaja, grafični oblikovalec in oblikovalec spletne podobe je zastopnik društva Tine Dolžan, univ. diplomirani inženir.
Soorganizator Zleta literarnih zavetnikov bo že šestič turistični vodnik Jože Ploj.
Posebna zahvala za vsakoletno finančno podporo gre Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah in županu Darku Frasu.
Za pomoč pri izvedbi se zahvaljujemo Območni izpostavi JSKD Lenart in njeni vodji Bredi Slavinec.
Medijski sponzor natečaja je spletni portal Med.Over.Net.
Za strokovno plat natečaja bo poskrbela literarno in znanstveno podkovana tričlanska žirija v sestavi Aleksandre Kocmut, dr. Ambroža Kvartiča in Gregorja Grešaka.
Letošnji strokovni sodelavec je književnik in prevajalec Matej Krajnc.
Izvedbo natečaja so omogočili: Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Med.Over.Net in Primož Cimerman, Poslovni center Si.mobil in Andrej Latin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Turistična agencija Lešnik & Zemljič.
Za dodatne knjižne nagrade se zahvaljujemo Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Knjigarni Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Založbi Modrijan, Založbi Beletrina in Lučki Zorko ter sodelavcem nekdanje založbe Droplja.
Kulturno-gledališko društvo Reciklaža vas vljudno vabi k sodelovanju na literarnem natečaju za najboljšo kratko zgodbo ali pesnitev Martin Krpan XXI. stoletja. Je še tak junak kot nekoč? Ima v glavi še kaj soli ali jo le še tovori? Je še kos Brdavsu? Ali sploh še obstaja …? In še in še bi radi izvedeli, zato bomo vašega literarnega tovora še kako veseli!
Prvonagrajenec bo poleg glavne nagrade dobil še častni naziv literarni zavetnik/zavetnica.
Rojstvo Martina Krpana
Pripovedko Martin Krpan z Vrha (ali kar Martin Krpan) je Fran Levstik napisal leta 1858. Čeprav je izmišljena, vendarle temelji na realnem zgodovinskem dogajanju in snovno-motivno črpa iz ljudske in umetne književnosti. Sol so zaradi avstrijske prepovedi kupovanja in prodaje resnično morali tihotapiti, o »kranjskem Herkulu« – tihotapcu soli, pa sta že leta 1848 pisala Matevž Ravnikar Poženčan in Matija Valjavec. Levstik je, med drugim, črpal iz Pegama in Lambergarja ter Petra Klepca, podobnosti pa je mogoče najti tudi s Kraljevičem Markom. Krpanova izmišljena domačija sicer stoji na Sveti Trojici v bližini Pivke oziroma Postojne. Obstaja tudi manj znana rokopisna različica v dveh poglavjih, ki je bila objavljena šele leta 1931 v Zbranem delu. Kakorkoli že: Krpan je eden najbolj prepoznavnih literarnih likov in ponarodelih junakov, ki so navadno povezani z narodovo preteklostjo – ali to pomeni, da junaka njegovega kova ni več med nami?
Pošiljanje prispevkov
Vaše besedilo pošljite v štirih izvodih v A4-kuverti, v katero vstavite še manjšo zaprto kuverto z vašimi podatki: ime, priimek, starost, naslov, elektronska pošta in telefonska oz. mobilna številka. Če želite, da prispevek objavimo pod psevdonimom, ga dopišite k zgornjim podatkom.
Besedila pošljite najkasneje do 21. junija 2017 in jih naslovite na
Kulturno-gledališko društvo Reciklaža,
Nad jezerom 3,
2235 Sveta Trojica,
s pripisom »Za literarni natečaj«.
Vsebinska navodila piscem
Jih ni. Vse je samo stvar vaše domišljije …
Dolžina besedila
Kratke zgodbe so lahko dolge največ avtorsko polo, se pravi 30.000 znakov s presledki oziroma približno 16 strani, pesnitve pa največ 400 verzov. Vsi prispevki naj bodo natipkani na računalnik in napisani s pisavo Times New Roman v velikosti 12.
Zaključek natečaja ali Zlet literarnih zavetnikov
Zlet literarnih zavetnikov bo potekal v sredini septembra v Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Poskrbeli bomo za oglede krajevnih oziroma okoliških zanimivosti, kosilo in prireditev, skratka: za celodnevni družabni in kulturni dogodek. Na koncu literarnega zavetnika/zavetnico ustoličimo še ob Knjižnem kamnu. Morda si naslednji/-a prav Ti …
Nagrade
1. nagrada za najboljši prispevek: prenosni računalnik v vrednosti 500 evrov
in
častni naziv literarni zavetnik
2. nagrada za najboljši prispevek: mobilni telefon v vrednosti 250 evrov
3. nagrada za najboljši prispevek:
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Žirija
Aleksandra Kocmut (1976) pesnica, pisateljica, urednica, lektorica, prevajalka, piše od malih nog. Doslej je izšlo enaindvajset njenih knjig, med njimi deset del za otroke in mladino, štirje romani (med njimi Čisto sam na svetu, prvi izvirni slovenski roman na temo alzheimerjeve bolezni), zbirka aforizmov, zbirka kratkih zgodb, štiri pesniške zbirke in jezikovni priročnik Pravipis. Je prejemnica več nagrad in priznanj, mdr. za Mentorjev feferon (s pesmijo Slovenska pogača, 2013) in za prvo mesto na natečaju Mati, solzice! (z zgodbo Kako so trije šli po muzgalše, 2014). Uvedla je dve novi pesniški obliki: sonet plus (sonet z dodano kvartino) in kratko obliko brahek (lirična trivrstičnica). Prva zbirka brahkov na svetu, njene Zelike za dotike, je bila izbrana med šestimi deli, ki jih je JSKD nominiral za najboljše v samozaložbi izdane knjige leta 2015. Njenim delom lahko prisluhnete na radijskih valovih, jih preberete v različnih literarnih idr. revijah, vsako soboto pa v Večeru izide njen aforizem (Limonca). Piše tudi spremne besede in knjižne recenzije ter se ukvarja z mentorstvom za manj uveljavljene ali še neuveljavljene avtorje.
Dr. Ambrož Kvartič (1985) je etnolog in folklorist, radijski in televizijski napovedovalec, scenarist, sinhronizator in pisec besedil za otroke. Napisal je več znanstvenih in poljudnih člankov o sodobni pripovedni folklori, letos pa je izšla tudi njegova znanstvena monografija Pa se je to res zgodilo?: Sodobne povedke v Sloveniji. Na RTV Slovenija dela kot radijski in televizijski napovedovalec, scenarist izobraževalnih in razvedrilnih oddaj ter sestavljavec vprašanj za televizijske kvize. V slovenskih otroških revijah redno objavlja zgodbe, pesmi in uganke. Za sabo ima več govornih in pevskih vlog v celovečernih animiranih filmih, ukvarja pa se tudi z gledališčem – nastopa v uspešnih muzikalih Cvetje v jeseni in Veronika Deseniška in je avtor dveh otroških predstav.
Gregor Grešak (zadnji izdih 60-ih, Celje) je otroštvo preživel v Portorožu in mladostniško obdobje v Kamerunu, kjer je obiskoval Francosko šolo. Njegove prve literarne stvaritve so zato bile napisane v francoščini, temu primerni pa so bili tudi njegovi literarni vzorniki. Med študijem na Biotehnični fakulteti je bil aktiven pri Gibanju za kulturo miru in nenasilja in eden prvih oporečnikov, ki so odslužili vojaški rok v civilu. Rad raziskuje v umetnosti in se je lotil že skoraj vsega, od likovne umetnosti in fotografije (dve samostojni razstavi) do gledališke igre in režije. Leta 2006 so bila pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti v knjižici Videzi sveta objavljena njegova prva gledališka besedila za mladinska gledališča, ki se še vedno uprizarjajo po šolskih in mladinskih odrih po Sloveniji in zamejstvu (predvsem Aut! in Prjatlce), leto kasneje pa v Videzih domišljije še dve pravljični besedili, od katerih je eno (Zlati kelih) v celoti napisano v verzih. Je soustanovitelj in skrbnik pesniškega portala pesem.si. Leta 2014 je na pesniškem turnirju postal vitez poezije po izbiri občinstva. Trenutno dela kot samostojni programer in se ukvarja s spletnimi projekti, piše pa predvsem osnutke proznih del, pesmi in eseje, ki jih zaenkrat ne objavlja.
Sodelavci
Idejni pobudnik in vodja natečaja je predsednica Kulturno-gledališkega društva Reciklaža Sara Špelec, univ. diplomirana rusistka in primerjalna slovanska jezikoslovka, prevajalka ter nekdanja asistentka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo.
Soorganizator natečaja, grafični oblikovalec in oblikovalec spletne podobe je zastopnik društva Tine Dolžan, univ. diplomirani inženir.
Soorganizator Zleta literarnih zavetnikov bo že šestič turistični vodnik Jože Ploj.
Posebna zahvala za vsakoletno finančno podporo gre Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah in županu Darku Frasu.
Za pomoč pri izvedbi se zahvaljujemo Območni izpostavi JSKD Lenart in njeni vodji Bredi Slavinec.
Medijski sponzor natečaja je spletni portal Med.Over.Net.
Za strokovno plat natečaja bo poskrbela literarno in znanstveno podkovana tričlanska žirija v sestavi Aleksandre Kocmut, dr. Ambroža Kvartiča in Gregorja Grešaka.
Letošnji strokovni sodelavec je književnik in prevajalec Matej Krajnc.
Izvedbo natečaja so omogočili: Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Med.Over.Net in Primož Cimerman, Poslovni center Si.mobil in Andrej Latin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Turistična agencija Lešnik & Zemljič.
Za dodatne knjižne nagrade se zahvaljujemo Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Knjigarni Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Založbi Modrijan, Založbi Beletrina in Lučki Zorko ter sodelavcem nekdanje založbe Droplja.
