Med inštrukcijo sem pogledal v sveto pismo in tam me je nagovorila beseda: Vrni se h Gospodu. Saj res. To najbolj potrebujem. Vrniti se k Bogu od vseh teh mojih duhovnih izletov po modrostih. Zdaj sem sproščen in pišem, ker ta trenutek res ne vem, kaj naj drugega počnem. Ženske v kuhinji toliko klepetajo, da jih ne morem poslušati. Tinca bo kmalu šla, gospa mama tudi, Strojanova pa se je že poslovila.
Gospa Strojanova klepeta z mami in Tinca je doma, gospa mama pa briše prah po hiši. Jaz sem že zjutraj šel v trgovino in nakupil vse, kar je mami napisala. Potem sem opravil nekaj telefonov in šel še po varčne žarnice za tiste luči, ki največ gorijo. Potem je Katarina prinesla kosilo in nato sem inštruiral, potem sem šel k Lojzi in peljal v smeti stare steklenice, pa še smeti sem znosil iz cele hiše. Gospa Strojanova mi je svetovala, naj si mažem kožo na obrazu z Niveo in zdravilom in da naj bom kakšen čas na soncu. Zdržal sem samo deset minut. Luskavica pač. Mislim, da bo zdaj poleti bolje.
Joži gre skupaj z Rudijem na Poljsko. Jutri zjutraj gredo z letalom in so že napokani. O, samo da meni ni treba iti. Klicala me je Breda zaradi vabil, pa sem ji povedal, da mi je Andrej Špes rekel, da jih bodo poslali šele danes. Promocija bo v četrtek. Ona je že obvestila medije po e-mailu, oziroma jih bo danes.
Če danes zvečer pride Katarina, jo bom prosil, da izmeriva minutažo mojih pesmi za CD. Zabavno bo. Tinca je tako pogumna, da me kar spravi v dobro voljo. Tudi mami je vesela. Zdaj si kuham kavico in bom malo pisaril.
Včeraj sem zaspal še preden se je erotični film dobro začel. Prepričan sem, da je delovala molitev. Uslišan sem bil in vesel sem.
Lojzi je kar optimistična, zanjo je že veliko, če lahko sama sede na posteljo. Ko sem prišel, je pridno telovadila v postelji. Rekla mi je, da sem priden, da sem prišel. Kakšna ponižnost in hvaležnost!
Tam od sedme do devete ure postane pri nas dolgočasno. Mami se bo morala malo spočiti in naredila bova večerjo, jaz pa bom pisal. Še najbolje pa bi bilo lektorirati Beli krog. Jutri imam nekaj inštrukcij – vsi moji učenci so zelo uspešni in tudi to dojemam kot božji dar. Kolikim sem že pomagal pri šolskih in učnih težavah in jih spravil naprej! Hvala Bogu!
Menda jutri pride Jani iz Ljubljane. Malo bova šla k Čričku, in kolikor ga poznam, veliko govorila. Moral bom paziti, da ne bom v navdušenju preveč pil. V četrtek imam promocijo! Po pijači pa sem vedno nekaj dni bolan.
Jani sem pisal v Bolivijo in ji kar poslal del mojega dnevnika, da malo vidi, kako živim in kaj razmišljam. Čakam na odgovor.
Zdaj sem sédel po turško in se sprostil. Ves dan sem delal in zdaj lahko počivam do večera. Mislim na besedo svetega pisma: Vrni se h Gospodu! In Gospod je z mano in nič ni več narobe. O, pač! Velike skrbi me tarejo in v živcih že malo čutim promocijo. Ukvarjam se s tem, da ne bi tega jemal kot nastop in imel tremo, ampak bolj kot druženje. V svojih razmišljanjih sem tako sam! Kot bi bil sam proti vsem. Pa ni prav. Molil bom: Oče naš, ne Oče moj.
Tako. Danes si štejem kot duhovni uspeh, da sem se vrnil h Gospodu in lepo mirno počivam v njegovi milosti.
2006-06-13
po kosilu
Tako sem se najedel! Vstal sem pa že ob petih zjutraj, lektoriral Beli krog in potem sem šel še malo spat. Zdaj ne grem spat, čeprav sem zaspan. Pijem bevandico in kadim cigaret po kosilu. Kar mirno je.
Včasih ne čutim duhovne lakote, posebno če se dobro najem in mi je dobro. Danes sem kar malo omotičen. Vrnil sem se h Gospodu in mi je dobro. Morda danes pride Jani. Prej pa bom še dve uri inštruiral. Lepo mi je, ker sem z Gospodom, miren in umirjen. Sprejmem težo po kosilu in omotičnost. Vdano sprejemati težave dneva je dobra pokora. Pokoro pa moram delati zato, ker sem včeraj grešil v mislih. In vem, da že dolgo grešim v mislih – sploh ne vem, če se da živeti tako, da ne bi. Spolnost rovari po meni in potem grešim v mislih in besedah. Ampak kakšen bi bil svet brez erotike?
Upam, da bo teža popustila in bom lahko inštruiral. Nikakor ne pridem k sebi. Vem pa, da se te teže ne da pregnati, le sprejmem jo lahko in je bolje. Naj bo za pokoro. Popil bom eno kavico.
Zjutraj sem bil dve uri na soncu, pa sem postal tako len, da potem nisem več vedel, česa naj se lotim. Končalo se je tako, da sem šel spat. Zdaj je mami pristavila kavico in jo bova tukaj v moji sobi skupaj spila. Potem grem v spodnjo sobo delat.
2006-06-16
zjutraj
No, pa je bila promocija. Okoli 50 ljudi na Razborih, Breda je sijajno organizirala in vsi smo bili zadovoljni. Spomnili smo se tudi Tonija Vovka. Knjiga je lepa in sem je zelo vesel. Tudi TV je posnela. Kar dolgo sem govoril. Danes bo v novicah in potem v Kulturnem mozaiku. Trikrat sem moral govoriti prosto v mikrofon pred ljudmi, proti koncu mi je malo zmanjkalo moči. Najbolje sem povedal tisto mojo metaforo, da je vse zemeljsko humus za rože, ki bodo zrasle v nebesih. Prodal sem 17 knjig, nekaj sem jih podaril. Zvečer sem bil zelo utrujen.
Danes bom poklical Jožeta Kumra in ga vprašal. zakaj ni prišel. Popoldne imam dve uri inštrukcij. Vedno bolj me mika, da bi dal v Beli krog barvne ilustracije Jožeta Kumra. Ne smem se prenagliti, vprašati moram Andreja. Zaenkrat je zmenjeno, da jih ne bo. Zaradi denarja. Za danes je Jani spet obljubil, da bo prišel. Pa nisem prepričan, saj je obljubil že približno 8 krat. Pri maši, kamor bom šel darovat tudi to promocijo, z ljudmi, uspehom, knjigo, se bom zahvalil za vse. Najboljša zahvala pa bo, če si spet napišem seznam del in molitev za danes in izpolnjujem zapovedi. Danes bo vroče. Verjetno bova z mami prižgala klimo.
2006-06-16
proti večeru
V Belem krogu ne bo ilustracij, ker je že naslovnica Jožice Škof. Še bolje. Bomo ceneje prišli skozi.
Petek zvečer je in sam dolgčas. Vroče je bilo čez dan in popoldne sem gledal tekmo, potem pa zaspal do 8h. Zdaj sem sproščen. Z mami sva spila kavo, se malo pogovarjala in zdaj sem šel pisat. Morda pride Katarina in bo spet zabavno. Če bo pa mir, tudi dobro.
Odmevi na včerajšnjo promocijo so bili menda zelo pozitivni. Še Erika je rekla, da je bila presenečena, kako dobro smo vse izvedli. Breda je tudi zadovoljna.
Jutri pride zjutraj Mirjana in ji moram ponuditi še kakšno knjigo. Menda jih bom dobil 350. Cveto pripravlja prevod svoje knjige v angleščino in nemščino, Marjanca pa pravi, da se spet prehiteva. Marjanca je v Dol. Toplicah in pravi, da ji je dolgčas. Jutri ne grem k njej, ker bom šel k Lojzi in morda pride Vida na konverzacijo in morda se še dobiva z Natašo.
Če ne bo Katarine, grem danes zgodaj spat.
2006-06-18
dopoldne
Zjutraj sem poslušal mašo po radiu. Kako sijajna pridiga. Točno to, kar sem najbolj potreboval. Božje kraljestvo raste samo od sebe in človek ni tako pomemben, kot misli da je. Vse bistveno je že zdavnaj v božjih rokah. Če hočeš biti velik in pomemben, postaneš majhen in zakrčen, če pa se zavedaš, kako si nepomemben, postajaš velik v božji razsežnosti.
Zdaj sem popolnoma miren in sproščen. Božje kraljestvo raste, ne da bi jaz moral narediti kaj posebnega. Danes res lahko počivam in se veselim te rasti.
Danes bo Andrej prišel po kolo in mi bo pripeljal več paketov knjig. Morda pride tudi Jože Kumer. Kar rad bi videl, da bi se videl s kom, da ne bom sam ves dan. Pa še k Lojzi bom šel. Skuhala bo mami, jaz sem že nalupil krompir.
2006-06-19
pozno zvečer
Zjutraj sem Cveta peljal na banko in domov – spet je vzel neke kredite, jaz ne razumem takih transakcij, ampak on vlaga v posel svojo knjigo in njene prevode. V četrtek gre za 10 dni na morje. Potem je prišla Vida na konverzacijo. Vedno bolje ji gre, a se morava vračati na osnove. Potem sem imel še nekoga za popravni izpit in potem sva z mami pila kavo, nato sem spal do 6h in potem sem šel na sprehod in malo k Čričku. Zvečer je prišla Katarina. Zelo vroče je bilo ves dan, zdaj pa piha prijeten hladen veter. Vsi so šli spat in zdaj razmišljam, kako lepo je čutiti notranji mir, ki ga svet ne more dati.
Ko sem danes odprl sveto pismo, sem prebral vrstico: Prišel sem kot luč na svet, da nihče, kdor veruje vame,. ne bi živel v temi, ampak v svetlobi. Potem sem razmišljal, koliko teme je še v nas in kako lepo bi bilo živeti v svetlobi. Seveda to ne gre čez noč, seme pa je vrženo…Boril se bom za svetlobo…Tako zaspan sem postal! Grem kar spat.
2006-06-21
zvečer
Zelo soparen dan je bil danes, ura je deset zvečer, pa je še obupno soparno. Dopoldne me je bolela glava, šel sem v diabetično ambulanto po grozni vročini. Popoldne sem tri ure inštruiral, potem sem šel v lekarno po zdravila za mami in zase.
Ko me je bolela glava, sem molil tako, kot se moli v trpljenju: Zgodi se Božja volja, ne pa moja. In je pomagalo. Prišlo mi je na misel, da preveč zahtevam od sebe in preveč brskam po sebi, da bi bilo po moje. Dovolj se je prepustiti in potem se vse uredi samo od sebe. Potem sem ves dan bolje preživel. Zdaj je zelo vroče tu v sobi, Katarina pa je tudi že prišla.
Poletje ni za kakšne posebne meditacije in razmišljanja. Najbolj se obnesejo kratke molitve. Danes sem ves dan molil: Zgodi se božja volja. Včasih sem še razširil to molitev takole: Naj se ne zgodi moja nepopolna in egoistična, pa še slaba in včasih prav negativna volja, ampak Božja sveta, dobra in zveličavna pozitivna volja. To, kar hočem jaz, me samo zavira, da ostajam v svoji majhnosti in problemih. Nek pisatelj je napisal: Ves problem človeka tiči v volji. In tudi odpovedati se sebi pomeni odpovedati se svoji volji!
2006-06-25
ponoči
Sobota je in spet vrtijo erotični film. Pa sem šel pisat, da ne bom gledal tistih slik. Utrujen sem nekoliko, bolj pa zaspan. Včeraj sem na Marofu recitiral tri pesmi, srečal Dorina z ženo in Klavdijo. Lepo sem prebral svoje pesmi, le piva sem preveč spil in mi je bilo danes ves dan slabo. Molil sem, da bi mi Bog odvzel trpljenje. Jutri bom recitiral na srečanju pri Tonetu Jakšetu in se malo družil z njegovimi sovaščani. Tam bo tudi Milan Markelj, pa mu bom povedal, da me je njegova kritika v Dolenjskem listu malo zabolela. Enkrat bi pa lahko napisal o moji poeziji kaj lepega! Zjutraj moram poklicati Polono, se bova dobila na kavici in če se bom dobro počutil, bom šel k maši. Poloni bom nesel eno knjigo Košček neba med vejami. Kumru sem dal denar in 40 knjig za ilustracije in moj portret.
Spal bom pri odprtem oknu. Tako sem bolje naspim in bolj prijetno zbudim. Grem spat.
2006-06-26
zvečer
Danes se mi je spet zgodilo nekaj lepega: prebral sem vrstico o hitenju in spoznal, kako je pomembno, da človek ni živčen in ne hiti. Vse se da narediti počasi in živčnost je pravzaprav hitenje v prazno in brez pomena. Po tem, ko sem prebral vrstico, sem se sijajno počutil in še zdaj lepo počasi delam vse. To še prav posebno ustreza v tej vročini.
Včeraj sem nastopil pri Tonetu Jakšetu in bilo je zelo prijetno. Najprej je bilo vroče, potem pa se je ohladilo in bil je čudovit poletni večer v prijetni družbi. Najbolj so me navdušili otroci, ki se z njimi bolje razumem kot z odraslimi. Kar skakali so okrog mene in mi prinašali darila, jaz sem pa mladi pesnici Aleji dal svojo knjigo.
Jutri bom poklical Polono in jo povabil na kavico k meni, da bova nadaljevala najine zanimive pogovore. Ker bo vroče, jo bom peljal potem domov. Seveda če bo prišla, in če bo imela čas. Malo sva že zmenjena za v torek.
Te dni inštruiram za popravne izpite. Veliko dela je, skoraj cele dneve. Pa mi kar ustreza, saj sem v tej vročini lahko v spodnji sobi na hladnem. Razmišljal sem, kako sem pravzaprav pomehkužen. Samo znotraj bi bil in počival v tej vročini. Saj se skoraj nikamor več ne upam!
Marjanca me je klicala in pravi, da ji v Dolenjskih Toplicah ni bilo najbolj všeč. Veliko je morala telovaditi, česar ne počne rada. Pa so jo tako namučili, da je prišla za dva dneva domov.
Cveto je šel na morje. Pride čez deset dni.
Upam, da je Erika že bolje. Bila je nekaj bolna in je precej kašljala.
Škofovi pripravljajo promocijo knjige Ivana Sivca. Najprej je veljalo, da bom jaz recitiral, a sem se uspešno izognil, saj je tudi Demeter Bitenc ponudil pomoč.
Človek se mora utrjevati. Sam sem zelo nagnjen k mehkužnosti in crkljanju. Pa ne bo zneslo.
2006-06-27
proti večeru
Danes sem ves dan delal, popoldne pa sem premišljeval tudi Apostolsko vero. Zadnje besede so: Verujem v občestvo svetnikov, odpuščanje grehov, naše vstajenje in večno življenje. Amen. Najbolj sem se ustavil pri veri v odpuščanje grehov. Da, trdno verujem, da so mi grehi iz preteklosti odpuščeni. Kar oddahnil sem si. Strašno je živeti z občutki krivde in potrebo po samokaznovanju. Če pa so grehi odpuščeni, za to ni vzroka. To dejstvo nam kaže, kako velika in modra ljubezen je Bog, ki je tako in tako ustvaril vse in mu je všeč usmiljenje. Velikokrat piše v svetem pismu, kako bog hoče odpustiti grehe in jih tudi dejansko odpušča. Torej živimo in smo po veliki milosti in je milost vse, kar potrebujemo. Po milosti bomo tudi vstali od mrtvih in večno živeli. To sveti Pavel jasno pove v pismu, ko pravi, da smo opravičeni iz vere in ne iz del oziroma po postavi. In če so mi res odpuščeni grehi in je odpuščanje realno, moram biti najsrečnejši človek na svetu. Amen.
Po kosilu je prišla k meni Polona. Danes je bila bolj bleda, ker ima neke zdravstvene težave. Jaz pa kar računam, da bi lahko še dobro sodelovala pri prodaji mojih pesmi v različnih oblikah in moji promociji. Škoda, da sem že toliko star, ona pa tako mlada. Prav v redu dekle je. Menda gre v naslednjih dneh za nekaj časa na Korčulo.
Tudi Sreč se je oglasil pri meni. Rekel je: Dobro da ni snega. Kako bi ga pa kidali v tej vročini? Seveda se je šalil. Jaz sem se pa dobro nasmejal.
Imam veliko dela s popravnimi izpiti. Hvala Bogu. Kar hitro mi minevajo dnevi. Zunaj je vroče, jaz pa v spodnji sobi ves dan delam in mi je prijetno.
Veliko bolje se počutim, odkar vsak dan telovadim. To mi je priporočil Cveto, pa se obnese.
Na TV je zanimiva nogometna tekma, jaz pa imam rajši mir in počasi pišem. Včeraj sva s Katarino gledala tekmo, pa se je spomnila in rekla, kaj delajo nogometaši med tednom, ko ni tekem. Pošalil sem se, da si ves teden polagajo obkladke…
Oh, kaj če so mi vsi grehi res odpuščeni? To je zame največja sreča. To pomeni, da spadam v občestvo svetih in da bom vstal od mrtvih in šel v nebesa. Več ne more biti. Ker to je vse. Že Trstenjak je pisal, da je prava sreča v upanju, torej sreča, ki jo pričakujemo v prihodnosti. In to kristjani lahko uživamo že zdaj. Odrešeni smo in to nam je zaslužil Jezus. Hvaljen Jezus! Vekomaj, amen.
Vroče je in kar nekam utrujen sem po celodnevnem delu. Mami odpira okna, ker zunaj že piha hlad, ki je kot balzam za telo in dušo. Danes bom samo še počival in potem šel spat.
Čez dan sem dolgo ponavljal: Zgodi se tvoja volja! To je najpomembnejši del najpomembnejše molitve Očenaš. Če bi se znal bolj prepustiti in zaupati, bolj umiriti in se izročiti, bi bil mnogo bolj srečen in manj bolečin bi doživljal čez dan. Tako pa si sam povzročam bolečine, ker se mučim za vsako stvar, hitim in sem napet brez pomena in koristi. Zato je tako pomembno, da veliko molim. To mi sproti pomaga, pa še na dolgi rok me spreminja, da ne govorim o tem, da Bog usliši vsako molitev, le ne vedno tako, kot si mi predstavljamo, da bi moral, ampak jo obrne v še veliko lepše in boljše uslišanje.
2006-06-29
pozno popoldne
Danes je mami dala v mikrovalovno pečico železno posodo in potem sem jaz pojedel vsebino. Spomnil sem se, da se tega ne sme, pa sem mislil, da sem se zastrupil s težkimi kovinami. Slabo sem se počutil in sem mislil, da bom umrl. Strah me je bilo. Potem sem napisal pesem: Nič se ne bojim umreti. Smrt je življenje (že tu) in življenje je smrt, počasno umiranje. A smrti ni. Samo prehod je, tja, kamor se dviga vse. Kamor dvigamo roke. Kamor, nesoči križ, hrepenimo. Ljubezen nas je dala in ljubezen nas bo vzela. In popeljala naprej v ljubezen. Ko bo treba, bom šel za tabo, Jezus!
In potem sem še napisal kot domislico: Moje življenje je bilo eno samo počasno umiranje (smrt), dokler mi ni začela smrt pomeniti življenje.
Na to misel sem popil kar nekaj vina. Potem sem šel v trgovino in na bankomat. Mami je zdaj pri Lojzi in bo po mojem kmalu prišla. Peljala jo je soseda Štefka.
Zelo sem se umiril, ko sem si rekel: Ne bojim se umreti. Bog bo poskrbel za vse. To je usoda, ki čaka vsakogar. Zato si ne moremo podaljšati življenja s skrbjo in strahom.
Včeraj sem bil na promociji Sivčeve knjige. Post festum sem recitiral svoje haikuje in požel lepo odobravanje. Demeter Bitenc je tam izjavil, da je moja poezija subtilna in kozmična.
Mami je že doma in odpira okna – pravi, da je v hiši slab zrak. Zdaj bo šla gotovo ležat, ker je utrujena.
Kako je vroče! Kuham si kavo in upam, da se bo vino čim prej razkadilo.
Zvečer najbrž pride Katarina. Morda se bova spet tako dobro šalila. Zdaj pa zvoni Ave Marijo…
Popoldne sem ponavljal besedi: Oče naš…in razmišljal, kako je res Bog naš skupni oče, oče vseh nas. Torej smo si bližje, kot si mislimo. In nima smisla, da bi si karkoli lagali. Saj smo iz enega porekla, samo umrljivi ljudje. Tako in tako se bo na koncu vse razodelo in razpoznalo. Kje dobijo nekateri navdihe za vojne in zločine? Zapelje jih zlo. In tudi odtujenost med ljudmi je od zla. Saj pravi Jezus, da smo po bistvu vsi eno.
Katarine ne bo. Sam sem pospravil kuhinjo in skuhal mami čaj. Danes je četrtek in bom gledal TV v kuhinji.
Jutri popoldne pride Erika. Ta teden je veliko trpela, dvakrat se mi je izjokala po telefonu. Pripeljal jo bo Blaž in tudi Tinca bo prišla domov za nekaj dni. Popoldne imam tudi dve uri dela z otroci, telefonirati moram Poloni in verjetno bo poklical Valentin. Res ne vem, kaj bi z njim. Malo se bova dogovorila za k Čričku. Poklicati moram tudi Andreja Prusa, če ima Jožica že kaj časa za izbor glasbene podlage za moj novi CD. Morda gredo na morje, bom vsaj vedel, pri čem sem, da bo treba še počakati.
Joži me je povabila na Krk za nekaj dni, pa nimam posebnega veselja, saj imam doma toliko dela. Morda bova šla en dan s Cirilom.
Moti me, ker imam tako napihnjen trebuh. Kar štrli pred mano. Ko bom šel spat, moram nanj polagati roke, da se vse notri umiri in poleže. Opazil sem, da imajo moje roke zdravilno moč. To imajo najbrž vsake roke, le položiti jih je treba tja, kjer je tkivo ali organ razburjen. Potem se umiri in je počutje boljše. Jaz zraven vedno še molim: Jezus, ozdravi me!
2006-07-02
ponoči
Na, pa sem spet gledal erotični film. Kar potegnilo me je. Zdaj si bom dal pokoro.
Dopoldne se nisem najboljše počutil, pa sem prebral vrstico iz svetega pisma. Pisalo je: Hvalite Gospoda, njegova je zemlja in kar jo napolnjuje. Hvalite Gospoda! Potem sem popisal kar nekaj papirja, ko sem se zahvaljeval Bogu za vse, kar mi daje. In tudi počutil sem se bolje. Napisal sem hvalnico, pa jo bom pogledal šele jutri, ko bo bolj spočita glava.
Ja, križ bom pregledal: Bolezni in slaba počutja. čakajo me obiski pri zdravnikih, kar mi je zelo zoprno, tisto čakanje in strah, potem strah, kaj bo naprej, z mami in z menoj, bojim se vseh zoprnosti in težav, finančnih transakcij, bojim se, da bom moral prodati hišo, vsega se bojim. Vseh sprememb. Starosti in kar spada k temu, bojim se tudi žensk, ki so me v življenju toliko prizadele. Kaj bom jedel, kaj bom oblekel, kako si bom pral, kuhal, kako bi ostal zdrav, kako bi preživel, kako bom plačeval položnice, bojim se tudi za duševno zdravje in ravnovesje. Kosovel je napisal: Kdor hoče živeti, ljubiti, ta mora poljubiti svoj križ. Pa naj bo tako. Opažam, da je skupni imenovalec mojih težav strah. Pa mi je pater Marko rekel: Bog bo pomagal. Jezus pa je rekel utapljajočim se v čolnu: Ne bojte se, jaz sem! Torej se ne smem bati. Še vedno veliko premalo zaupam v Boga. Jezus bo hodil z menoj po vseh poteh do konca in še naprej. Zaenkrat pa mi gre dobro in že tu se začenja njegova milost.
Mami me je opozorila, da spet več kadim. Poboljšal sem se. Včeraj mi je rekla, da bom zgnil v tisti spodnji sobi, pa sem danes bil 7 ur na zraku, zunaj. Šel sem tudi v trgovino. Jutri greva z Eriko k Lojzi. Morda tudi Polona pride na klepet in zvečer Mira.
Jutri bom poslušal mašo po radiu, ob 9h bo. Trenutno pa si najbolj želim prebrati nekaj iz svetega pisma. Po glavi mi gre molitev: Naj bodo po besedah evangelija izbrisani naši grehi! To je molitev, ki jo moli duhovnik med mašo ob branju evangelija. Piše: Moralo se je izpolniti pismo. Bog je vse vklenil v nepokorščino, da bi se vseh usmilil. Zdaj prosim Boga za usmiljenje. Žal mi je, da sem grešil. Pa včasih res ne gre drugače. Nek pisatelj je napisal, da človek ne more nehati grešiti, kakor pajek ne more nehati plesti pajčevine. Ampak to je vse v večjo čast božjo. Po padcu mi ni treba biti žalosten Takoj se moram pobrati in nesti križ naprej. Pregledal bom svoj križ, da bom vedel, kaj nosim, in ga nosil naprej za pokoro. Najboljša pokora je molitev, post, dobra dela, vestnost pri delu in vdano prenašanje vsakdanjih težav. Seveda tudi spoved. Jutri bom poklical patra Marka in ga prosil za pogovor in spoved.
Nekoč sem Gospoda direktno vprašal: Kaj je najpomembnejše za moje življenje? Odgovoril mi je: Dovolj ti je moja milost. In potiho imam to za največje vodilo mojega življenja: Njegovo milost, ki sega čez moje življenje in je vedno nad vsem, kar se dogaja.
Sveti Pavel je napisal: In če vas vaše srce obtožuje, vedite, da je Bog večji od vašega srca in ve vse. In smo spet pri milosti, njemu je všeč usmiljenje. Velik je Bog in vse hvale vreden. Vse je ustvaril, odrešil nas je po Sinu in posvečuje nas po Svetem Duhu. Pelje nas, ne da bi skoraj zaznali ali razumeli, v svoje veliko kraljestvo in nas misli zveličati. Edino zakrkniti se ne smemo in se mu upreti. Če bi se to zgodilo, bi bili sami krivi, če ne bi prišli k njemu. On ima boljši načrt za nas, kot mi sami. Zato moramo moliti in pustiti, da se dogaja in zgodi njegova volja, ne naša.
Popoldne je bila pri meni Polona in sva prav prijetno poklepetala. Všeč so ji bile moje Diade in jih je vzela domov, da jih prebere. Ugotovila je, da so pisane za odrasle in ne za otroke, Kljub temu je nekaj zgodbic takih, da bi bile lahko z ilustracijami namenjene otrokom. Jože Kumer mi je že obljubil, da bi jih ilustriral. Nataša ne ve, kaj naj z njimi, morda bo Polona kaj svetovala.
Natašo sem klical, pa je verjetno na morju. Nujno jo potrebujem, da bi še enkrat pregledala Beli krog, ki bo izšel pri Špesu. Kar naprej malo dvomim v to knjigo, ne zdi se mi dovolj dobra, pa je nekaj zelo kvalitetnih tekstov v njej. Govoril sem tudi z Ivanom Moharjem - vesel je, da bo pri Mohorjevi družbi izšla moja knjiga Tam so daljave čiste. V to knjigo pa sem prepričan. Res je dobra. Z njo potrjujem, da sem tudi duhovni pisatelj, ne le pesnik. Beli krog pa se mi ne zdi najbolj posrečena knjiga, toda zdaj bo težko še kaj narediti. Milček Komelj me že pol leta vleče z recenzijo, ampak mu kar verjamem, da ima zelo malo časa. Zdaj bom prosil za recenzijo še Toneta Pavčka. Napisal sem mu lepo zahvalno pismo, ker mi je pomagal z mnenjem, da sem dobil status ustvarjalca in mu poslal dve novi knjigi. Naj ve, da se takrat ni zmotil.
Tudi Tomi bo zdaj, po končanem pouku, verjetno kmalu vzel v roke mojo knjigo Nemir in zelo si želim, da bi izšla pri Gogi. Grila moram poklicati sredi avgusta in morda bo končno štartal mojo knjigo Po lahki teži hrepenim. Prepričan sem, da je vredna objave. Tudi naslovnica Jožice za Beli krog me malo skrbi. Ni najboljša, pa tudi ne tako slaba. Morda se jo bo dalo z oblikovalskimi prijemi lepo narediti. Damjan mi je to že obljubil, samo ne vem, če se bo Jožica strinjala. Pa kaj si delam skrbi na zalogo, bo že kako. Potrebujem samo še eno dobro potrditev, da je Beli krog dobra knjiga. Vprašal bom Natašo in morda bi prosil jutri Polono, če bo prišla, če hoče pogledati tekst. Odgovoriti mi mora tudi na Diade, saj sem imel smolo pri založnikih in morda mi bo kaj svetovala.
Jutri je nedelja in bom počival. samo to počivanje je včasih malo mučno, saj se predevam po spodnji sobi, nič ne delam in nekako ne vem, kaj bi. Pa še kadim več, ker nisem zaposlen z delom. V teh soparnih dneh pa se je tudi težko spraviti h kakšnemu delu. V vročini človek težje misli in se skoncentrira. Večkrat sem poleti rekel, da imam rajši ostale letne čase, ker takrat lažje mislim, pišem in delam.
Tako mirna noč je, hvala Bogu! Umiril sem se in nisem še zaspan, čeprav je že skoraj jutranja ura. Kar pisal bi še, saj se mi toliko zanimivega dogaja. Nekdo je napisal, da slabi ljudje uživajo podnevi, trpijo pa ponoči, dobri pa obratno. Jaz imam najrajši nočni mir, spanja pa nimam rad, ker imam tako bogate sanje, ki so včasih tudi mučne. Velikokrat me zbudi mora, potem grem v kuhinjo in si skuham šibko kavico, da se glava umiri. Žal ob tej kavici pokadim kar nekaj cigaret, glava pa se le umiri in potem postanem zaspan in grem nazaj spat.
Nekdo je napisal, da je molitev tudi to, da pred Bogom razgrnemo svoje življenje, kot ga vidimo sami. Seveda on vse že ve in nas drugače vidi, kot mi same sebe. Vendar je to potrebno nam, da malo bolj vidimo svoje življenje tako, kot ga vidi on. Tako bi rad enkrat Bogu povedal vse! Mu potožil za bolečine in se mu zahvalil za vse dobro. Mu razodel svoje skrbi in strahove in priznal, da se nekaterih grehov ne morem znebiti. Rad bi mu povedal, da ga imam rad, da so moje želje daleč od zemlje in da bi rad bil dober v mislih, besedah in dejanjih. Da se zavedam, da nisem samo dober in da bi rad živel samo zanj. Da bi rad postal svet in da bom šele takrat zares srečen. Saj bom šele takrat zares samo z njim in zanj. Da bi rad živel še toliko časa, da uresničim cilj vsakega človeka – svetost. Odgovarja mi, da to ne gre na hitro…Junaštvo so male stvari vsakdanjega življenja in ne ne vem kako velika junaška dela.
Nekaj je v moji duši, kar mi ne da miru. Neka velika moč, neka sila, ki hoče nekaj drugega. Kar bojim se iti spat, ker mi spet ne bo dala miru. Morda se moram prepustiti tej sili, da vidim, kaj je. Jo vprašati, kaj bi rada. Tako piše v svetem pismu: Duhove preizkušajte.
2006-07-03
zvečer
Zvečer se nisem dobro počutil, pa sem se spomnil, kako mi je Cveto rekel, da je straching čudežno zdravilo za počutje, posebno za tiste, ki dobivamo tablete za živce. Rekel je, da proprioceptorji zelo delujejo na možgane. In ko raztegneš mišice in kite, se takoj mnogo bolje počutiš. Tako sem storil in bilo je čudežno: takoj sem se zbudil in začel pisati.
Na nekem drugem mestu mi je Cveto rekel o slabih počutjih: Takrat poglej nase in na življenje celostno… Ni prav. če se zapičim v svoje počutje, ker je potem samo še slabše. Če zamenjam misli in mislim na druge stvari in pri tem odmislim počutje, je takoj bolje.
Danes je ponedeljek in sem ves dan veliko delal in urejal. Bil sem pri moji sponzorki gospe Jožici, nesel sem ji 10 knjig v zahvalo. Pa še na pošto sem oddal nove knjige prijateljem. Plačal sem kar precej poštnine. Tudi Tonetu Pavčku sem poslal prošnjo za recenzijo Belega kroga in dve knjigi, pa lepo pismo, v katerem se mu zahvaljujem za vse dobro, kar je storil zame.
Nek duhovnik mi je rekel, da je dobro popoldne eno uro počivati. Danes sem bil ob treh že precej utrujen, pa sem se obvladal in počival tri ure, do 6h. Potem sem pospravil avto in nesel smeti, pomil posodo v obeh kuhinjah, skuhal mami večerjo, No, potem sem bil pa spet utrujen. Počival sem, ne da bi se spočil. potem mi je pomagal straching.
Celostno pogledati na življenje je kar zanimiva možganska telovadba. Najbolj je podobna molitvi, kjer vse poveš Bogu. In to je treba storiti od časa do časa.
Molil sem rožni venec, žalostni in častitljivi del. Ob tem sem se krasno umiril. In tudi mami se bolje počuti.
Danes sem spet razmišljal o vračanju k Bogu. Kadarkoli se spomnim na to, da se moram vrniti k njemu, se umirim in sprostim. Pustim skrbi in se ne vrnem le k njemu, ampak tudi k sebi. Idealno bi bilo, če bi bili ves čas z njim. Tako pa nas življenje prisili, da gremo ven iz sebe, delamo, opravljamo različne opravke, jemo, se pogovarjamo… Zato moramo vsaj od časa do časa vrniti se k njemu in ga prositi vse, kar prosimo v Očenašu. Bolj ko sem z njim, srečnejši sem. Napetosti popustijo, spet sem to, kar naj bi bil.
Mami je šla spat, Katarina pa v kuhinji rešuje križanko. Jutri bo šla po kosilo, dopoldne pa bo likala. Jaz grem dopoldne k zdravniku, potem pa bom razvozil knjige po knjigarnah. Saj ni veliko zaslužka, ampak bolje je, da se prodajajo, kot da stojijo v paketih doma. Molim, da bi se jutri dobro počutil, da bi izpeljal ta načrt. Saj bo Jezus z mano. On je vedno z mano in to naj mi bo vodilo danes zvečer, ko grem spat. Zaspal bi rad v pogovoru z njim.
2006-06-12
popoldne
Med inštrukcijo sem pogledal v sveto pismo in tam me je nagovorila beseda: Vrni se h Gospodu. Saj res. To najbolj potrebujem. Vrniti se k Bogu od vseh teh mojih duhovnih izletov po modrostih. Zdaj sem sproščen in pišem, ker ta trenutek res ne vem, kaj naj drugega počnem. Ženske v kuhinji toliko klepetajo, da jih ne morem poslušati. Tinca bo kmalu šla, gospa mama tudi, Strojanova pa se je že poslovila.
Gospa Strojanova klepeta z mami in Tinca je doma, gospa mama pa briše prah po hiši. Jaz sem že zjutraj šel v trgovino in nakupil vse, kar je mami napisala. Potem sem opravil nekaj telefonov in šel še po varčne žarnice za tiste luči, ki največ gorijo. Potem je Katarina prinesla kosilo in nato sem inštruiral, potem sem šel k Lojzi in peljal v smeti stare steklenice, pa še smeti sem znosil iz cele hiše. Gospa Strojanova mi je svetovala, naj si mažem kožo na obrazu z Niveo in zdravilom in da naj bom kakšen čas na soncu. Zdržal sem samo deset minut. Luskavica pač. Mislim, da bo zdaj poleti bolje.
Joži gre skupaj z Rudijem na Poljsko. Jutri zjutraj gredo z letalom in so že napokani. O, samo da meni ni treba iti. Klicala me je Breda zaradi vabil, pa sem ji povedal, da mi je Andrej Špes rekel, da jih bodo poslali šele danes. Promocija bo v četrtek. Ona je že obvestila medije po e-mailu, oziroma jih bo danes.
Če danes zvečer pride Katarina, jo bom prosil, da izmeriva minutažo mojih pesmi za CD. Zabavno bo. Tinca je tako pogumna, da me kar spravi v dobro voljo. Tudi mami je vesela. Zdaj si kuham kavico in bom malo pisaril.
Včeraj sem zaspal še preden se je erotični film dobro začel. Prepričan sem, da je delovala molitev. Uslišan sem bil in vesel sem.
Lojzi je kar optimistična, zanjo je že veliko, če lahko sama sede na posteljo. Ko sem prišel, je pridno telovadila v postelji. Rekla mi je, da sem priden, da sem prišel. Kakšna ponižnost in hvaležnost!
Tam od sedme do devete ure postane pri nas dolgočasno. Mami se bo morala malo spočiti in naredila bova večerjo, jaz pa bom pisal. Še najbolje pa bi bilo lektorirati Beli krog. Jutri imam nekaj inštrukcij – vsi moji učenci so zelo uspešni in tudi to dojemam kot božji dar. Kolikim sem že pomagal pri šolskih in učnih težavah in jih spravil naprej! Hvala Bogu!
Menda jutri pride Jani iz Ljubljane. Malo bova šla k Čričku, in kolikor ga poznam, veliko govorila. Moral bom paziti, da ne bom v navdušenju preveč pil. V četrtek imam promocijo! Po pijači pa sem vedno nekaj dni bolan.
Jani sem pisal v Bolivijo in ji kar poslal del mojega dnevnika, da malo vidi, kako živim in kaj razmišljam. Čakam na odgovor.
Zdaj sem sédel po turško in se sprostil. Ves dan sem delal in zdaj lahko počivam do večera. Mislim na besedo svetega pisma: Vrni se h Gospodu! In Gospod je z mano in nič ni več narobe. O, pač! Velike skrbi me tarejo in v živcih že malo čutim promocijo. Ukvarjam se s tem, da ne bi tega jemal kot nastop in imel tremo, ampak bolj kot druženje. V svojih razmišljanjih sem tako sam! Kot bi bil sam proti vsem. Pa ni prav. Molil bom: Oče naš, ne Oče moj.
Tako. Danes si štejem kot duhovni uspeh, da sem se vrnil h Gospodu in lepo mirno počivam v njegovi milosti.
2006-06-13
po kosilu
Tako sem se najedel! Vstal sem pa že ob petih zjutraj, lektoriral Beli krog in potem sem šel še malo spat. Zdaj ne grem spat, čeprav sem zaspan. Pijem bevandico in kadim cigaret po kosilu. Kar mirno je.
Včasih ne čutim duhovne lakote, posebno če se dobro najem in mi je dobro. Danes sem kar malo omotičen. Vrnil sem se h Gospodu in mi je dobro. Morda danes pride Jani. Prej pa bom še dve uri inštruiral. Lepo mi je, ker sem z Gospodom, miren in umirjen. Sprejmem težo po kosilu in omotičnost. Vdano sprejemati težave dneva je dobra pokora. Pokoro pa moram delati zato, ker sem včeraj grešil v mislih. In vem, da že dolgo grešim v mislih – sploh ne vem, če se da živeti tako, da ne bi. Spolnost rovari po meni in potem grešim v mislih in besedah. Ampak kakšen bi bil svet brez erotike?
Upam, da bo teža popustila in bom lahko inštruiral. Nikakor ne pridem k sebi. Vem pa, da se te teže ne da pregnati, le sprejmem jo lahko in je bolje. Naj bo za pokoro. Popil bom eno kavico.
Zjutraj sem bil dve uri na soncu, pa sem postal tako len, da potem nisem več vedel, česa naj se lotim. Končalo se je tako, da sem šel spat. Zdaj je mami pristavila kavico in jo bova tukaj v moji sobi skupaj spila. Potem grem v spodnjo sobo delat.
2006-06-16
zjutraj
No, pa je bila promocija. Okoli 50 ljudi na Razborih, Breda je sijajno organizirala in vsi smo bili zadovoljni. Spomnili smo se tudi Tonija Vovka. Knjiga je lepa in sem je zelo vesel. Tudi TV je posnela. Kar dolgo sem govoril. Danes bo v novicah in potem v Kulturnem mozaiku. Trikrat sem moral govoriti prosto v mikrofon pred ljudmi, proti koncu mi je malo zmanjkalo moči. Najbolje sem povedal tisto mojo metaforo, da je vse zemeljsko humus za rože, ki bodo zrasle v nebesih. Prodal sem 17 knjig, nekaj sem jih podaril. Zvečer sem bil zelo utrujen.
Danes bom poklical Jožeta Kumra in ga vprašal. zakaj ni prišel. Popoldne imam dve uri inštrukcij. Vedno bolj me mika, da bi dal v Beli krog barvne ilustracije Jožeta Kumra. Ne smem se prenagliti, vprašati moram Andreja. Zaenkrat je zmenjeno, da jih ne bo. Zaradi denarja. Za danes je Jani spet obljubil, da bo prišel. Pa nisem prepričan, saj je obljubil že približno 8 krat. Pri maši, kamor bom šel darovat tudi to promocijo, z ljudmi, uspehom, knjigo, se bom zahvalil za vse. Najboljša zahvala pa bo, če si spet napišem seznam del in molitev za danes in izpolnjujem zapovedi. Danes bo vroče. Verjetno bova z mami prižgala klimo.
2006-06-16
proti večeru
V Belem krogu ne bo ilustracij, ker je že naslovnica Jožice Škof. Še bolje. Bomo ceneje prišli skozi.
Petek zvečer je in sam dolgčas. Vroče je bilo čez dan in popoldne sem gledal tekmo, potem pa zaspal do 8h. Zdaj sem sproščen. Z mami sva spila kavo, se malo pogovarjala in zdaj sem šel pisat. Morda pride Katarina in bo spet zabavno. Če bo pa mir, tudi dobro.
Odmevi na včerajšnjo promocijo so bili menda zelo pozitivni. Še Erika je rekla, da je bila presenečena, kako dobro smo vse izvedli. Breda je tudi zadovoljna.
Jutri pride zjutraj Mirjana in ji moram ponuditi še kakšno knjigo. Menda jih bom dobil 350. Cveto pripravlja prevod svoje knjige v angleščino in nemščino, Marjanca pa pravi, da se spet prehiteva. Marjanca je v Dol. Toplicah in pravi, da ji je dolgčas. Jutri ne grem k njej, ker bom šel k Lojzi in morda pride Vida na konverzacijo in morda se še dobiva z Natašo.
Če ne bo Katarine, grem danes zgodaj spat.
2006-06-18
dopoldne
Zjutraj sem poslušal mašo po radiu. Kako sijajna pridiga. Točno to, kar sem najbolj potreboval. Božje kraljestvo raste samo od sebe in človek ni tako pomemben, kot misli da je. Vse bistveno je že zdavnaj v božjih rokah. Če hočeš biti velik in pomemben, postaneš majhen in zakrčen, če pa se zavedaš, kako si nepomemben, postajaš velik v božji razsežnosti.
Zdaj sem popolnoma miren in sproščen. Božje kraljestvo raste, ne da bi jaz moral narediti kaj posebnega. Danes res lahko počivam in se veselim te rasti.
Danes bo Andrej prišel po kolo in mi bo pripeljal več paketov knjig. Morda pride tudi Jože Kumer. Kar rad bi videl, da bi se videl s kom, da ne bom sam ves dan. Pa še k Lojzi bom šel. Skuhala bo mami, jaz sem že nalupil krompir.
2006-06-19
pozno zvečer
Zjutraj sem Cveta peljal na banko in domov – spet je vzel neke kredite, jaz ne razumem takih transakcij, ampak on vlaga v posel svojo knjigo in njene prevode. V četrtek gre za 10 dni na morje. Potem je prišla Vida na konverzacijo. Vedno bolje ji gre, a se morava vračati na osnove. Potem sem imel še nekoga za popravni izpit in potem sva z mami pila kavo, nato sem spal do 6h in potem sem šel na sprehod in malo k Čričku. Zvečer je prišla Katarina. Zelo vroče je bilo ves dan, zdaj pa piha prijeten hladen veter. Vsi so šli spat in zdaj razmišljam, kako lepo je čutiti notranji mir, ki ga svet ne more dati.
Ko sem danes odprl sveto pismo, sem prebral vrstico: Prišel sem kot luč na svet, da nihče, kdor veruje vame,. ne bi živel v temi, ampak v svetlobi. Potem sem razmišljal, koliko teme je še v nas in kako lepo bi bilo živeti v svetlobi. Seveda to ne gre čez noč, seme pa je vrženo…Boril se bom za svetlobo…Tako zaspan sem postal! Grem kar spat.
2006-06-21
zvečer
Zelo soparen dan je bil danes, ura je deset zvečer, pa je še obupno soparno. Dopoldne me je bolela glava, šel sem v diabetično ambulanto po grozni vročini. Popoldne sem tri ure inštruiral, potem sem šel v lekarno po zdravila za mami in zase.
Ko me je bolela glava, sem molil tako, kot se moli v trpljenju: Zgodi se Božja volja, ne pa moja. In je pomagalo. Prišlo mi je na misel, da preveč zahtevam od sebe in preveč brskam po sebi, da bi bilo po moje. Dovolj se je prepustiti in potem se vse uredi samo od sebe. Potem sem ves dan bolje preživel. Zdaj je zelo vroče tu v sobi, Katarina pa je tudi že prišla.
Poletje ni za kakšne posebne meditacije in razmišljanja. Najbolj se obnesejo kratke molitve. Danes sem ves dan molil: Zgodi se božja volja. Včasih sem še razširil to molitev takole: Naj se ne zgodi moja nepopolna in egoistična, pa še slaba in včasih prav negativna volja, ampak Božja sveta, dobra in zveličavna pozitivna volja. To, kar hočem jaz, me samo zavira, da ostajam v svoji majhnosti in problemih. Nek pisatelj je napisal: Ves problem človeka tiči v volji. In tudi odpovedati se sebi pomeni odpovedati se svoji volji!
2006-06-25
ponoči
Sobota je in spet vrtijo erotični film. Pa sem šel pisat, da ne bom gledal tistih slik. Utrujen sem nekoliko, bolj pa zaspan. Včeraj sem na Marofu recitiral tri pesmi, srečal Dorina z ženo in Klavdijo. Lepo sem prebral svoje pesmi, le piva sem preveč spil in mi je bilo danes ves dan slabo. Molil sem, da bi mi Bog odvzel trpljenje. Jutri bom recitiral na srečanju pri Tonetu Jakšetu in se malo družil z njegovimi sovaščani. Tam bo tudi Milan Markelj, pa mu bom povedal, da me je njegova kritika v Dolenjskem listu malo zabolela. Enkrat bi pa lahko napisal o moji poeziji kaj lepega! Zjutraj moram poklicati Polono, se bova dobila na kavici in če se bom dobro počutil, bom šel k maši. Poloni bom nesel eno knjigo Košček neba med vejami. Kumru sem dal denar in 40 knjig za ilustracije in moj portret.
Spal bom pri odprtem oknu. Tako sem bolje naspim in bolj prijetno zbudim. Grem spat.
2006-06-26
zvečer
Danes se mi je spet zgodilo nekaj lepega: prebral sem vrstico o hitenju in spoznal, kako je pomembno, da človek ni živčen in ne hiti. Vse se da narediti počasi in živčnost je pravzaprav hitenje v prazno in brez pomena. Po tem, ko sem prebral vrstico, sem se sijajno počutil in še zdaj lepo počasi delam vse. To še prav posebno ustreza v tej vročini.
Včeraj sem nastopil pri Tonetu Jakšetu in bilo je zelo prijetno. Najprej je bilo vroče, potem pa se je ohladilo in bil je čudovit poletni večer v prijetni družbi. Najbolj so me navdušili otroci, ki se z njimi bolje razumem kot z odraslimi. Kar skakali so okrog mene in mi prinašali darila, jaz sem pa mladi pesnici Aleji dal svojo knjigo.
Jutri bom poklical Polono in jo povabil na kavico k meni, da bova nadaljevala najine zanimive pogovore. Ker bo vroče, jo bom peljal potem domov. Seveda če bo prišla, in če bo imela čas. Malo sva že zmenjena za v torek.
Te dni inštruiram za popravne izpite. Veliko dela je, skoraj cele dneve. Pa mi kar ustreza, saj sem v tej vročini lahko v spodnji sobi na hladnem. Razmišljal sem, kako sem pravzaprav pomehkužen. Samo znotraj bi bil in počival v tej vročini. Saj se skoraj nikamor več ne upam!
Marjanca me je klicala in pravi, da ji v Dolenjskih Toplicah ni bilo najbolj všeč. Veliko je morala telovaditi, česar ne počne rada. Pa so jo tako namučili, da je prišla za dva dneva domov.
Cveto je šel na morje. Pride čez deset dni.
Upam, da je Erika že bolje. Bila je nekaj bolna in je precej kašljala.
Škofovi pripravljajo promocijo knjige Ivana Sivca. Najprej je veljalo, da bom jaz recitiral, a sem se uspešno izognil, saj je tudi Demeter Bitenc ponudil pomoč.
Človek se mora utrjevati. Sam sem zelo nagnjen k mehkužnosti in crkljanju. Pa ne bo zneslo.
2006-06-27
proti večeru
Danes sem ves dan delal, popoldne pa sem premišljeval tudi Apostolsko vero. Zadnje besede so: Verujem v občestvo svetnikov, odpuščanje grehov, naše vstajenje in večno življenje. Amen. Najbolj sem se ustavil pri veri v odpuščanje grehov. Da, trdno verujem, da so mi grehi iz preteklosti odpuščeni. Kar oddahnil sem si. Strašno je živeti z občutki krivde in potrebo po samokaznovanju. Če pa so grehi odpuščeni, za to ni vzroka. To dejstvo nam kaže, kako velika in modra ljubezen je Bog, ki je tako in tako ustvaril vse in mu je všeč usmiljenje. Velikokrat piše v svetem pismu, kako bog hoče odpustiti grehe in jih tudi dejansko odpušča. Torej živimo in smo po veliki milosti in je milost vse, kar potrebujemo. Po milosti bomo tudi vstali od mrtvih in večno živeli. To sveti Pavel jasno pove v pismu, ko pravi, da smo opravičeni iz vere in ne iz del oziroma po postavi. In če so mi res odpuščeni grehi in je odpuščanje realno, moram biti najsrečnejši človek na svetu. Amen.
Po kosilu je prišla k meni Polona. Danes je bila bolj bleda, ker ima neke zdravstvene težave. Jaz pa kar računam, da bi lahko še dobro sodelovala pri prodaji mojih pesmi v različnih oblikah in moji promociji. Škoda, da sem že toliko star, ona pa tako mlada. Prav v redu dekle je. Menda gre v naslednjih dneh za nekaj časa na Korčulo.
Tudi Sreč se je oglasil pri meni. Rekel je: Dobro da ni snega. Kako bi ga pa kidali v tej vročini? Seveda se je šalil. Jaz sem se pa dobro nasmejal.
Imam veliko dela s popravnimi izpiti. Hvala Bogu. Kar hitro mi minevajo dnevi. Zunaj je vroče, jaz pa v spodnji sobi ves dan delam in mi je prijetno.
Veliko bolje se počutim, odkar vsak dan telovadim. To mi je priporočil Cveto, pa se obnese.
Na TV je zanimiva nogometna tekma, jaz pa imam rajši mir in počasi pišem. Včeraj sva s Katarino gledala tekmo, pa se je spomnila in rekla, kaj delajo nogometaši med tednom, ko ni tekem. Pošalil sem se, da si ves teden polagajo obkladke…
Oh, kaj če so mi vsi grehi res odpuščeni? To je zame največja sreča. To pomeni, da spadam v občestvo svetih in da bom vstal od mrtvih in šel v nebesa. Več ne more biti. Ker to je vse. Že Trstenjak je pisal, da je prava sreča v upanju, torej sreča, ki jo pričakujemo v prihodnosti. In to kristjani lahko uživamo že zdaj. Odrešeni smo in to nam je zaslužil Jezus. Hvaljen Jezus! Vekomaj, amen.
Vroče je in kar nekam utrujen sem po celodnevnem delu. Mami odpira okna, ker zunaj že piha hlad, ki je kot balzam za telo in dušo. Danes bom samo še počival in potem šel spat.
Čez dan sem dolgo ponavljal: Zgodi se tvoja volja! To je najpomembnejši del najpomembnejše molitve Očenaš. Če bi se znal bolj prepustiti in zaupati, bolj umiriti in se izročiti, bi bil mnogo bolj srečen in manj bolečin bi doživljal čez dan. Tako pa si sam povzročam bolečine, ker se mučim za vsako stvar, hitim in sem napet brez pomena in koristi. Zato je tako pomembno, da veliko molim. To mi sproti pomaga, pa še na dolgi rok me spreminja, da ne govorim o tem, da Bog usliši vsako molitev, le ne vedno tako, kot si mi predstavljamo, da bi moral, ampak jo obrne v še veliko lepše in boljše uslišanje.
2006-06-29
pozno popoldne
Danes je mami dala v mikrovalovno pečico železno posodo in potem sem jaz pojedel vsebino. Spomnil sem se, da se tega ne sme, pa sem mislil, da sem se zastrupil s težkimi kovinami. Slabo sem se počutil in sem mislil, da bom umrl. Strah me je bilo. Potem sem napisal pesem: Nič se ne bojim umreti. Smrt je življenje (že tu) in življenje je smrt, počasno umiranje. A smrti ni. Samo prehod je, tja, kamor se dviga vse. Kamor dvigamo roke. Kamor, nesoči križ, hrepenimo. Ljubezen nas je dala in ljubezen nas bo vzela. In popeljala naprej v ljubezen. Ko bo treba, bom šel za tabo, Jezus!
In potem sem še napisal kot domislico: Moje življenje je bilo eno samo počasno umiranje (smrt), dokler mi ni začela smrt pomeniti življenje.
Na to misel sem popil kar nekaj vina. Potem sem šel v trgovino in na bankomat. Mami je zdaj pri Lojzi in bo po mojem kmalu prišla. Peljala jo je soseda Štefka.
Zelo sem se umiril, ko sem si rekel: Ne bojim se umreti. Bog bo poskrbel za vse. To je usoda, ki čaka vsakogar. Zato si ne moremo podaljšati življenja s skrbjo in strahom.
Včeraj sem bil na promociji Sivčeve knjige. Post festum sem recitiral svoje haikuje in požel lepo odobravanje. Demeter Bitenc je tam izjavil, da je moja poezija subtilna in kozmična.
Mami je že doma in odpira okna – pravi, da je v hiši slab zrak. Zdaj bo šla gotovo ležat, ker je utrujena.
Kako je vroče! Kuham si kavo in upam, da se bo vino čim prej razkadilo.
Zvečer najbrž pride Katarina. Morda se bova spet tako dobro šalila. Zdaj pa zvoni Ave Marijo…
Popoldne sem ponavljal besedi: Oče naš…in razmišljal, kako je res Bog naš skupni oče, oče vseh nas. Torej smo si bližje, kot si mislimo. In nima smisla, da bi si karkoli lagali. Saj smo iz enega porekla, samo umrljivi ljudje. Tako in tako se bo na koncu vse razodelo in razpoznalo. Kje dobijo nekateri navdihe za vojne in zločine? Zapelje jih zlo. In tudi odtujenost med ljudmi je od zla. Saj pravi Jezus, da smo po bistvu vsi eno.
Katarine ne bo. Sam sem pospravil kuhinjo in skuhal mami čaj. Danes je četrtek in bom gledal TV v kuhinji.
Jutri popoldne pride Erika. Ta teden je veliko trpela, dvakrat se mi je izjokala po telefonu. Pripeljal jo bo Blaž in tudi Tinca bo prišla domov za nekaj dni. Popoldne imam tudi dve uri dela z otroci, telefonirati moram Poloni in verjetno bo poklical Valentin. Res ne vem, kaj bi z njim. Malo se bova dogovorila za k Čričku. Poklicati moram tudi Andreja Prusa, če ima Jožica že kaj časa za izbor glasbene podlage za moj novi CD. Morda gredo na morje, bom vsaj vedel, pri čem sem, da bo treba še počakati.
Joži me je povabila na Krk za nekaj dni, pa nimam posebnega veselja, saj imam doma toliko dela. Morda bova šla en dan s Cirilom.
Moti me, ker imam tako napihnjen trebuh. Kar štrli pred mano. Ko bom šel spat, moram nanj polagati roke, da se vse notri umiri in poleže. Opazil sem, da imajo moje roke zdravilno moč. To imajo najbrž vsake roke, le položiti jih je treba tja, kjer je tkivo ali organ razburjen. Potem se umiri in je počutje boljše. Jaz zraven vedno še molim: Jezus, ozdravi me!
2006-07-02
ponoči
Na, pa sem spet gledal erotični film. Kar potegnilo me je. Zdaj si bom dal pokoro.
Dopoldne se nisem najboljše počutil, pa sem prebral vrstico iz svetega pisma. Pisalo je: Hvalite Gospoda, njegova je zemlja in kar jo napolnjuje. Hvalite Gospoda! Potem sem popisal kar nekaj papirja, ko sem se zahvaljeval Bogu za vse, kar mi daje. In tudi počutil sem se bolje. Napisal sem hvalnico, pa jo bom pogledal šele jutri, ko bo bolj spočita glava.
Ja, križ bom pregledal: Bolezni in slaba počutja. čakajo me obiski pri zdravnikih, kar mi je zelo zoprno, tisto čakanje in strah, potem strah, kaj bo naprej, z mami in z menoj, bojim se vseh zoprnosti in težav, finančnih transakcij, bojim se, da bom moral prodati hišo, vsega se bojim. Vseh sprememb. Starosti in kar spada k temu, bojim se tudi žensk, ki so me v življenju toliko prizadele. Kaj bom jedel, kaj bom oblekel, kako si bom pral, kuhal, kako bi ostal zdrav, kako bi preživel, kako bom plačeval položnice, bojim se tudi za duševno zdravje in ravnovesje. Kosovel je napisal: Kdor hoče živeti, ljubiti, ta mora poljubiti svoj križ. Pa naj bo tako. Opažam, da je skupni imenovalec mojih težav strah. Pa mi je pater Marko rekel: Bog bo pomagal. Jezus pa je rekel utapljajočim se v čolnu: Ne bojte se, jaz sem! Torej se ne smem bati. Še vedno veliko premalo zaupam v Boga. Jezus bo hodil z menoj po vseh poteh do konca in še naprej. Zaenkrat pa mi gre dobro in že tu se začenja njegova milost.
Mami me je opozorila, da spet več kadim. Poboljšal sem se. Včeraj mi je rekla, da bom zgnil v tisti spodnji sobi, pa sem danes bil 7 ur na zraku, zunaj. Šel sem tudi v trgovino. Jutri greva z Eriko k Lojzi. Morda tudi Polona pride na klepet in zvečer Mira.
Jutri bom poslušal mašo po radiu, ob 9h bo. Trenutno pa si najbolj želim prebrati nekaj iz svetega pisma. Po glavi mi gre molitev: Naj bodo po besedah evangelija izbrisani naši grehi! To je molitev, ki jo moli duhovnik med mašo ob branju evangelija. Piše: Moralo se je izpolniti pismo. Bog je vse vklenil v nepokorščino, da bi se vseh usmilil. Zdaj prosim Boga za usmiljenje. Žal mi je, da sem grešil. Pa včasih res ne gre drugače. Nek pisatelj je napisal, da človek ne more nehati grešiti, kakor pajek ne more nehati plesti pajčevine. Ampak to je vse v večjo čast božjo. Po padcu mi ni treba biti žalosten Takoj se moram pobrati in nesti križ naprej. Pregledal bom svoj križ, da bom vedel, kaj nosim, in ga nosil naprej za pokoro. Najboljša pokora je molitev, post, dobra dela, vestnost pri delu in vdano prenašanje vsakdanjih težav. Seveda tudi spoved. Jutri bom poklical patra Marka in ga prosil za pogovor in spoved.
Nekoč sem Gospoda direktno vprašal: Kaj je najpomembnejše za moje življenje? Odgovoril mi je: Dovolj ti je moja milost. In potiho imam to za največje vodilo mojega življenja: Njegovo milost, ki sega čez moje življenje in je vedno nad vsem, kar se dogaja.
Sveti Pavel je napisal: In če vas vaše srce obtožuje, vedite, da je Bog večji od vašega srca in ve vse. In smo spet pri milosti, njemu je všeč usmiljenje. Velik je Bog in vse hvale vreden. Vse je ustvaril, odrešil nas je po Sinu in posvečuje nas po Svetem Duhu. Pelje nas, ne da bi skoraj zaznali ali razumeli, v svoje veliko kraljestvo in nas misli zveličati. Edino zakrkniti se ne smemo in se mu upreti. Če bi se to zgodilo, bi bili sami krivi, če ne bi prišli k njemu. On ima boljši načrt za nas, kot mi sami. Zato moramo moliti in pustiti, da se dogaja in zgodi njegova volja, ne naša.
Popoldne je bila pri meni Polona in sva prav prijetno poklepetala. Všeč so ji bile moje Diade in jih je vzela domov, da jih prebere. Ugotovila je, da so pisane za odrasle in ne za otroke, Kljub temu je nekaj zgodbic takih, da bi bile lahko z ilustracijami namenjene otrokom. Jože Kumer mi je že obljubil, da bi jih ilustriral. Nataša ne ve, kaj naj z njimi, morda bo Polona kaj svetovala.
Natašo sem klical, pa je verjetno na morju. Nujno jo potrebujem, da bi še enkrat pregledala Beli krog, ki bo izšel pri Špesu. Kar naprej malo dvomim v to knjigo, ne zdi se mi dovolj dobra, pa je nekaj zelo kvalitetnih tekstov v njej. Govoril sem tudi z Ivanom Moharjem - vesel je, da bo pri Mohorjevi družbi izšla moja knjiga Tam so daljave čiste. V to knjigo pa sem prepričan. Res je dobra. Z njo potrjujem, da sem tudi duhovni pisatelj, ne le pesnik. Beli krog pa se mi ne zdi najbolj posrečena knjiga, toda zdaj bo težko še kaj narediti. Milček Komelj me že pol leta vleče z recenzijo, ampak mu kar verjamem, da ima zelo malo časa. Zdaj bom prosil za recenzijo še Toneta Pavčka. Napisal sem mu lepo zahvalno pismo, ker mi je pomagal z mnenjem, da sem dobil status ustvarjalca in mu poslal dve novi knjigi. Naj ve, da se takrat ni zmotil.
Tudi Tomi bo zdaj, po končanem pouku, verjetno kmalu vzel v roke mojo knjigo Nemir in zelo si želim, da bi izšla pri Gogi. Grila moram poklicati sredi avgusta in morda bo končno štartal mojo knjigo Po lahki teži hrepenim. Prepričan sem, da je vredna objave. Tudi naslovnica Jožice za Beli krog me malo skrbi. Ni najboljša, pa tudi ne tako slaba. Morda se jo bo dalo z oblikovalskimi prijemi lepo narediti. Damjan mi je to že obljubil, samo ne vem, če se bo Jožica strinjala. Pa kaj si delam skrbi na zalogo, bo že kako. Potrebujem samo še eno dobro potrditev, da je Beli krog dobra knjiga. Vprašal bom Natašo in morda bi prosil jutri Polono, če bo prišla, če hoče pogledati tekst. Odgovoriti mi mora tudi na Diade, saj sem imel smolo pri založnikih in morda mi bo kaj svetovala.
Jutri je nedelja in bom počival. samo to počivanje je včasih malo mučno, saj se predevam po spodnji sobi, nič ne delam in nekako ne vem, kaj bi. Pa še kadim več, ker nisem zaposlen z delom. V teh soparnih dneh pa se je tudi težko spraviti h kakšnemu delu. V vročini človek težje misli in se skoncentrira. Večkrat sem poleti rekel, da imam rajši ostale letne čase, ker takrat lažje mislim, pišem in delam.
Tako mirna noč je, hvala Bogu! Umiril sem se in nisem še zaspan, čeprav je že skoraj jutranja ura. Kar pisal bi še, saj se mi toliko zanimivega dogaja. Nekdo je napisal, da slabi ljudje uživajo podnevi, trpijo pa ponoči, dobri pa obratno. Jaz imam najrajši nočni mir, spanja pa nimam rad, ker imam tako bogate sanje, ki so včasih tudi mučne. Velikokrat me zbudi mora, potem grem v kuhinjo in si skuham šibko kavico, da se glava umiri. Žal ob tej kavici pokadim kar nekaj cigaret, glava pa se le umiri in potem postanem zaspan in grem nazaj spat.
Nekdo je napisal, da je molitev tudi to, da pred Bogom razgrnemo svoje življenje, kot ga vidimo sami. Seveda on vse že ve in nas drugače vidi, kot mi same sebe. Vendar je to potrebno nam, da malo bolj vidimo svoje življenje tako, kot ga vidi on. Tako bi rad enkrat Bogu povedal vse! Mu potožil za bolečine in se mu zahvalil za vse dobro. Mu razodel svoje skrbi in strahove in priznal, da se nekaterih grehov ne morem znebiti. Rad bi mu povedal, da ga imam rad, da so moje želje daleč od zemlje in da bi rad bil dober v mislih, besedah in dejanjih. Da se zavedam, da nisem samo dober in da bi rad živel samo zanj. Da bi rad postal svet in da bom šele takrat zares srečen. Saj bom šele takrat zares samo z njim in zanj. Da bi rad živel še toliko časa, da uresničim cilj vsakega človeka – svetost. Odgovarja mi, da to ne gre na hitro…Junaštvo so male stvari vsakdanjega življenja in ne ne vem kako velika junaška dela.
Nekaj je v moji duši, kar mi ne da miru. Neka velika moč, neka sila, ki hoče nekaj drugega. Kar bojim se iti spat, ker mi spet ne bo dala miru. Morda se moram prepustiti tej sili, da vidim, kaj je. Jo vprašati, kaj bi rada. Tako piše v svetem pismu: Duhove preizkušajte.
2006-07-03
zvečer
Zvečer se nisem dobro počutil, pa sem se spomnil, kako mi je Cveto rekel, da je straching čudežno zdravilo za počutje, posebno za tiste, ki dobivamo tablete za živce. Rekel je, da proprioceptorji zelo delujejo na možgane. In ko raztegneš mišice in kite, se takoj mnogo bolje počutiš. Tako sem storil in bilo je čudežno: takoj sem se zbudil in začel pisati.
Na nekem drugem mestu mi je Cveto rekel o slabih počutjih: Takrat poglej nase in na življenje celostno… Ni prav. če se zapičim v svoje počutje, ker je potem samo še slabše. Če zamenjam misli in mislim na druge stvari in pri tem odmislim počutje, je takoj bolje.
Danes je ponedeljek in sem ves dan veliko delal in urejal. Bil sem pri moji sponzorki gospe Jožici, nesel sem ji 10 knjig v zahvalo. Pa še na pošto sem oddal nove knjige prijateljem. Plačal sem kar precej poštnine. Tudi Tonetu Pavčku sem poslal prošnjo za recenzijo Belega kroga in dve knjigi, pa lepo pismo, v katerem se mu zahvaljujem za vse dobro, kar je storil zame.
Nek duhovnik mi je rekel, da je dobro popoldne eno uro počivati. Danes sem bil ob treh že precej utrujen, pa sem se obvladal in počival tri ure, do 6h. Potem sem pospravil avto in nesel smeti, pomil posodo v obeh kuhinjah, skuhal mami večerjo, No, potem sem bil pa spet utrujen. Počival sem, ne da bi se spočil. potem mi je pomagal straching.
Celostno pogledati na življenje je kar zanimiva možganska telovadba. Najbolj je podobna molitvi, kjer vse poveš Bogu. In to je treba storiti od časa do časa.
Molil sem rožni venec, žalostni in častitljivi del. Ob tem sem se krasno umiril. In tudi mami se bolje počuti.
Danes sem spet razmišljal o vračanju k Bogu. Kadarkoli se spomnim na to, da se moram vrniti k njemu, se umirim in sprostim. Pustim skrbi in se ne vrnem le k njemu, ampak tudi k sebi. Idealno bi bilo, če bi bili ves čas z njim. Tako pa nas življenje prisili, da gremo ven iz sebe, delamo, opravljamo različne opravke, jemo, se pogovarjamo… Zato moramo vsaj od časa do časa vrniti se k njemu in ga prositi vse, kar prosimo v Očenašu. Bolj ko sem z njim, srečnejši sem. Napetosti popustijo, spet sem to, kar naj bi bil.
Mami je šla spat, Katarina pa v kuhinji rešuje križanko. Jutri bo šla po kosilo, dopoldne pa bo likala. Jaz grem dopoldne k zdravniku, potem pa bom razvozil knjige po knjigarnah. Saj ni veliko zaslužka, ampak bolje je, da se prodajajo, kot da stojijo v paketih doma. Molim, da bi se jutri dobro počutil, da bi izpeljal ta načrt. Saj bo Jezus z mano. On je vedno z mano in to naj mi bo vodilo danes zvečer, ko grem spat. Zaspal bi rad v pogovoru z njim.
