Žejnih kamnov pok, suh, brez solz, kamniti jok. Sonce srž suši.
Sonce vso gori. Žejni kamni pokajo. Jedra jim suši.
Oblak je otrok. Ko je jezen, se solzi. Jok vse oživi.
S kamnom oreh razbijem. »Očka, daj jedro!« sin Žiga vpije.
Armada mrtvih kamnov po boju s tokom Reke negibna leži.
Orlova glava v kamnu: ki za živ let ne ve, je izklesana davno.
Orlova glava krasi kremenast kamen. Nikjer peruti.
Omen za vrh goré,
vsek v trd granit mit časa, monolit, čarovnija za veke:
Tok vele-reke igra se kamnoseke.
Zakaj trioglat kamen na površini vode ne začrta trikotnika, le okroglo tarčo?
kamen trioglat, vržen na gladine rek, zariše kroge, ne trikotnike?
Zakaj je mafijska krogla zvito zavila okoli vogla, in zadela ravno mene? Odkril sem bitcoin pomene!
Kuščar z repom boža segrete kamne. . . Greje mrzlo kri.
Segrete kamne kuščar z repom boža Sonči mrzlo kri
Vojska potolčenih kamnov leži na Tihem bregu. Obrežna voda jim rane liže.
Na Tihem bregu četa naplavljenih kamnov. Ob glavnem toku.
Obešena moč v žicah daljnovoda preži, strele materi Dravi podari.
Obešena moč iskri iz daljnovoda. Voda je elektrošok.
Tokovi smaragdne reke brusijo podvodne čeri. Voda pridušeno zveni! Mavrični okruški pen so opilki v Novemu veku.
Bistro smaragdno reko brusijo ostri zobje čeri. Razparajo zeleni čoln.
Obrušen odskakujem. Rišem verigo krogov. Voda me požre.
Stokrat obrušen petkrat poljubim gladino, utonem v globino.
Plosko izlizan. od struj globine, odbit od površine, tonem v temine.
Prepir. Miss: lep, neizbrušen fant: »Vame si vrgla kamen - diamant, ki sklepa prstan, zlato ječo v krog. Mlad sem, lep, za te preveč ubog!«
Rad bi oživel. . Katera močna roka, me vrže v sredo toka?
Rad bi oživel Katera močna roka me vrne v sredo toka?
Za hip me roka vzame. Z mano oreh stre. Odvrže me –čez rame.
Kamni so isti, puščic in raket osti: sistem zavisti za kibernetske ljudi.
Na dnu živimo. Pretežki za gladino. V mulju sledi pustimo.
Nisem za temelj hiše, . stabilen dom, gradbišče. Izbrušen sem, okrogel, majav, pijan za vogel. Podpreti ne bi mogel opek za bivališče.
En zamah.Predah Vmes tih vzdih in dah. S kamnom po glavah.
Spodžrti breg prevrne hrast.. Korenine v tok vise. Voda izpira rast.
Žrec novo-stare zdobe neandertalske Zemlje mi z ostrim kremenom, orodjem kamene dobe, kozmetični kožuh jemlje.
Med kamne, v zemljo sežejo, z oblaki se povežejo, na hrbtih gozdove nosijo, za sonce in dež prosijo.
Paleozoik podarja moji reki brušene kamne.
Paleozoik podarja moji reki brušene kamne
Mezozoik stoletja brusi oblike gora.
Humanozoik razbija granit za novo stavbo
Butanje vodá ob breg, roparskih tokov pobeg, . zemlja umre v žrelu reke, voda vlada na vse veke.
Ko bom velikan, zajezim vso reko, in odprem usta. Pojém vse ribe, ki ne zbežijo v morje.
Že sto let brusim mavrični opal zate na Drugem svetu.
Kateri kamen bo trd, pravi, da kresnem Trdoglavca po trdi glavi? Mojim rimam zid gradi, note briše, srce kameni.
Kamen, vržen v šipe bank, se vrne odbit od plastičnih oken. Zablodeli tank.
Okoli vrata mi visi mlinski kamen za mletje misli, Mletje ne končam z Amen. Mlinar ni isti.
Lastnik psa kamenje meče. Vsi se potope. Pes nima sreče; do dna za vsakim gre!
Kdaj se reka utrudi vedno teči in teči in teči - po isti strugi? Morda se mostu tudi zahoče nek breg drugi?
Spet nas bo zadelo v čelo:
Kamen zbrcan z Glavne ceste ima granitne kock(arj)e zveste, a ne ostro, jekleno omelo.
Kamne čez potok spodnaša hudournik. Brv nudi hrbet.
Vstajam od mrtvih ime mi je Prakamen. Čakam na vas med krti. Gradim svet za nov Amen. Poslanec smrti.
Rakete US Kamen Ena so zadele rdeči Mars. Ne razpoči se nobena, sovražnik je farsa fars.
Naplavljeni mozaik patricijske palače sestavlja reka v morilsko zgodbo. Malo drugače.
Poslanec zvezde Zemlje si vse Vesolje jemlje. Rad bi sprožil vojno zvezd iz breztežnih zemskih gnezd.
