Novodiplomirani magister psihologije dr. Duško Globinsky se je naveličal usmerjanja bodočih brezposelnih diplomirancev v družboslovne poklice. Srečam ga vsega zamišljenega, kako gre mimo grobnice herojev, od boku parlamenta. Globok, vsezajemajoč vzdih se mu izvije iz dna duše:
»Ustanovil bom Dušeslovno stranko, ne trpim več brezdušnežev, ki se borijo samo za svoj kapital!« zažari vame in me hoče podžgati. »Jaz bom združevalec vseh najboljših lastnosti vseh slojev svojega ljudstva. Vtihotapil se bom v vse duše, ki se skrivajo pod kozmetičnim kapitalnim videzom. V naših ljudeh se skriva mnogo več, ko se kaže očem. Narod zajema v glavnem pet slojev. Za vse sem izumil s pomočniki formulo, po kateri bom hipnotično osvojil vse obotavljive volilce, tudi tinejdžerje, srednješolce, študente, moje paciente, tuzemce, priseljence in izseljence, včerajšnje levo-desno-sredince in tudi etično čiste, povojne Staroslovence.
Moj volilni štab bo najprej vplival na visoko ali manj pismene, ki so pod usodnim vplivom televizije, tiska in radia; na pisatelje, dramatike, humoriste, komponiste, novinarje, narodne buditelje v provinci, sociologe in druge graditelje javnega mnenja, ki segajo v potrošniško dušo mojega naroda. Sirote, ki zadolžene trošijo, česar nimajo, in čakajo na novega Mojzesa, ki jih naj popelje iz Eurokrizne puščave. Ti ljudje so upogljivi, večvalentni, častihlepni, egocentrični, pa drobrotljiivi, človekoljubni in koristno svetovljanski. Igrajo se z jeziki. Med njimi so verniki različnih ver in sekt, a vsak ima svojo skrito duševnost rojenega poštenjaka, na katero ne vpliva ne oblastiželjnost, slava, ne denar. Deviške duše, od zibke do groba. Osišče Novega sveta.
Z njimi bo vodil dušeslovne stike moj najožji sodelavec, dr. med. univ., prof. Macross
Univerzalis. Študiral je na OXfordu, in obvlada zahodnjaške vplive na slovanske duše. Iz analiz do potankosti pozna slovensko dušo, saj je poročen s psihologinjo Dušo Mislej.
Z njim osvojim duše prvega sloja prebivalstva.
Drugi sloj je pedanten, vedoželjen, izumiteljski, tuhtaški, izjemen, vendar prezira ovčje množice in plehko javnost, saj je v zahtevah skromen kot Kitajec, ki pojé pest riža na dan. V svojih nedrih skriva jedro Novega slovenskega sveta, saj sam ustvarja nove svetove - hmmm - delovna mesta za visoke, ključne tehnologije, za 15.000 - od naših 105.000 brezposelnih duš. To so neodkriti velikani duha, fiziki, matematiki, biologi, statiki, labiliki, futurologi, kozmologi, kumpjuterologi, inovatorji, astrofiziki, astrokemiki, atroekologi ... Na najboljše prežijo zahodnjaški iskalci bodočih bogatih duš, ki prinašajo kapitalno in duševno blaginjo v njihovo blagajno in napredek vsem povprečnim Zemljanom. Te velike duše so srečne že, če dobijo majhen laboratorij z dvema pomočnikoma, da razvijejo dobičkonosno idejo, ki jim še v spanju muči dušo. Zadovojni so z nekaj sto evrov plače na mesec. Na ta drugi sloj bo vplival moj drugi namestnik, dr. Rastislav Iskrič, ki je prav tako steber naše bodoče Dušeslovne stranke. Te velikane razvoja bo skušal za vsako ceno zadržati doma z državnimi štipendijami, zastonjskimi družinskimi stanovanji in opremljenimi laboratoriji. Duše jim bo privezal na domovinsko čustvo, in jim vcepil ljubezen do svoje zemlje.
Tretji sloj zajema naše korenito prebivalstvo, ki raste iz zemlje in že stoletja od nje živi. To so garaški, žuljavi poštenjaki, zvesti svojim kmetijam, navadam, šegam in običajem, kmetje in vinogradniki, veliko in maloposestniki, živinorejci in poljedelci, ki imajo poleg državne službe v hlevčku kravico, v svinjaku pa redijo za zakol krulca. Njihove duše bo pritegnil v našo stranko Samo Kopač, ki se zna dokopati do globin garaških, poštenih duš zemeljskih davkoplačevalcev, do vode podtalnice in neizkoriščenih vrelcev termalne vode severovzhodne Slovenije, in do neizkoriščenega bogastva gozdov Kočevske, Pokljuke, Pohorja, Uršlje Gore in Pece.
Četrti sloj volilcev je kot dvoživka tesno povezan s tretjim, saj iz njega izvira. To so polkmetje-poldelavci, uglašeni na tovarniške sirene. Poleti sušijo seno, jeseni izkopavajo krompir, žene goje kokoši in zelenjavo, ki jo naskrivaj prodajajo sosedom. Pravijo jim tudi polproletarci, ki pri prevratih in uporih nimajo česa izgubiti. So prekaljeni v več režimih, ojekleneli v jalovem pridobivanju družbenega premoženja - in pobesneli ob izgubi svojih tovarn v krempljih zasebnikov. Nagnjeni so k štrajkaštvu, revolucijam in boju za mini-človeške pravice in plače. Imajo duše golobov, čut za pravičnost in poštenje in potrepežljivost želv. A kadar udarijo, se zamaje ves sistem, vsa težka in oblastna industrija, ki jo nosijo na plečih iz roda v rod. Sem sodijo večni puntarji - rudarji.
Peti sloj so mali tovarnarji, podjetniki, trgovci, obrtniki, družinska podjetja, lastniki miniagencij za prodajo napremičnin, menedžerji, diplomatski gospodarstveniki in v tujini obogateli rodoljubi. Njihove izseljenske duše se niso otepale materialnega bogastva; zdaj ne hlepijo več po materialnih dobrinah in ne živjo samo za kopičenje novih in dragih reči, saj jih imajo že dovolj. Razumejo revne narode, ki jim naj pomagamo znotraj združene Evrope in žlahtne Evropejce, nekdanje odločujoče lastnike kolonij, ki se še vedno radi mudijo na kontinentih z rudnimi bogastvi, uranom, nafto in diamanti. Med izseljenci so mnogi nadarjeni samouki, »self made men«, ki so prodrli na tuje trge, a v dušah ostali zvesti svojemu narodu. Zalo radi bi investirali v svojo domovino, če bi jim vračala vsaj vložene prihranke. Velekapital jim še ni pokvaril duš.
Dušeslovna stranka bo oprla svojo kandidaturo na te sloje. In se zavihtela na Dobrosrčni vrh oblasti, ki bo enako skrbel za vseh pet slojev.
Tako bomo prodrli v notranji svet svojega garaškega, iznajdljivega, štedljivega, svetovljanskega, polkarskega, smučarskega, veseljaškega in razsipno potrošniškega ljudstva. In ga usmerili na pravo pot blagostanja in zaupanja!« zaključi Duško.
»In kaj boš počel z vsemi temi osvojenimi dušami, v pet slojev zajetim narodom in svojimi pomočniki, izvedenci za posamična področja?«
»Kakooo, kaj bom počel? Združeval bom sorodne, izločal moteče in nekoristne duše in skrbel za blagostanje vseh skupaj. Nihče ne bo lačen, ne žejen, ne nag, ne bos. Vsi bodo imeli strehe nad glavami. Imeli bodo zadovoljene osnovne zemeljske potrebe.«
»Kaj pa boš počel z dušami, ki bodo silile v višje sfere in iskale višjo civilizacijo, višje duševne potrebe, in jim bo brezdušni kapital samo surovo skrunil bogato duševnost?«
»Takšne duše bodo imele možnost, da si poiščejo Nov, velikodušni planet, visoko gori, med zvezdami. Tam, v neomejenih prostorih, bodo lahko razmahnili svoje neomejene zmožnosti. Zemeljske teže ne bodo niti čutili.«
Novodiplomirani magister psihologije dr. Duško Globinsky se je naveličal usmerjanja bodočih brezposelnih diplomirancev v družboslovne poklice. Srečam ga vsega zamišljenega, kako gre mimo grobnice herojev, od boku parlamenta. Globok, vsezajemajoč vzdih se mu izvije iz dna duše:
»Ustanovil bom Dušeslovno stranko, ne trpim več brezdušnežev, ki se borijo samo za svoj kapital!« zažari vame in me hoče podžgati. »Jaz bom združevalec vseh najboljših lastnosti vseh slojev svojega ljudstva. Vtihotapil se bom v vse duše, ki se skrivajo pod kozmetičnim kapitalnim videzom. V naših ljudeh se skriva mnogo več, ko se kaže očem. Narod zajema v glavnem pet slojev. Za vse sem izumil s pomočniki formulo, po kateri bom hipnotično osvojil vse obotavljive volilce, tudi tinejdžerje, srednješolce, študente, moje paciente, tuzemce, priseljence in izseljence, včerajšnje levo-desno-sredince in tudi etično čiste, povojne Staroslovence.
Moj volilni štab bo najprej vplival na visoko ali manj pismene, ki so pod usodnim vplivom televizije, tiska in radia; na pisatelje, dramatike, humoriste, komponiste, novinarje, narodne buditelje v provinci, sociologe in druge graditelje javnega mnenja, ki segajo v potrošniško dušo mojega naroda. Sirote, ki zadolžene trošijo, česar nimajo, in čakajo na novega Mojzesa, ki jih naj popelje iz Eurokrizne puščave. Ti ljudje so upogljivi, večvalentni, častihlepni, egocentrični, pa drobrotljiivi, človekoljubni in koristno svetovljanski. Igrajo se z jeziki. Med njimi so verniki različnih ver in sekt, a vsak ima svojo skrito duševnost rojenega poštenjaka, na katero ne vpliva ne oblastiželjnost, slava, ne denar. Deviške duše, od zibke do groba. Osišče Novega sveta.
Z njimi bo vodil dušeslovne stike moj najožji sodelavec, dr. med. univ., prof. Macross
Univerzalis. Študiral je na OXfordu, in obvlada zahodnjaške vplive na slovanske duše. Iz analiz do potankosti pozna slovensko dušo, saj je poročen s psihologinjo Dušo Mislej.
Z njim osvojim duše prvega sloja prebivalstva.
Drugi sloj je pedanten, vedoželjen, izumiteljski, tuhtaški, izjemen, vendar prezira ovčje množice in plehko javnost, saj je v zahtevah skromen kot Kitajec, ki pojé pest riža na dan. V svojih nedrih skriva jedro Novega slovenskega sveta, saj sam ustvarja nove svetove - hmmm - delovna mesta za visoke, ključne tehnologije, za 15.000 - od naših 105.000 brezposelnih duš. To so neodkriti velikani duha, fiziki, matematiki, biologi, statiki, labiliki, futurologi, kozmologi, kumpjuterologi, inovatorji, astrofiziki, astrokemiki, atroekologi ... Na najboljše prežijo zahodnjaški iskalci bodočih bogatih duš, ki prinašajo kapitalno in duševno blaginjo v njihovo blagajno in napredek vsem povprečnim Zemljanom. Te velike duše so srečne že, če dobijo majhen laboratorij z dvema pomočnikoma, da razvijejo dobičkonosno idejo, ki jim še v spanju muči dušo. Zadovojni so z nekaj sto evrov plače na mesec. Na ta drugi sloj bo vplival moj drugi namestnik, dr. Rastislav Iskrič, ki je prav tako steber naše bodoče Dušeslovne stranke. Te velikane razvoja bo skušal za vsako ceno zadržati doma z državnimi štipendijami, zastonjskimi družinskimi stanovanji in opremljenimi laboratoriji. Duše jim bo privezal na domovinsko čustvo, in jim vcepil ljubezen do svoje zemlje.
Tretji sloj zajema naše korenito prebivalstvo, ki raste iz zemlje in že stoletja od nje živi. To so garaški, žuljavi poštenjaki, zvesti svojim kmetijam, navadam, šegam in običajem, kmetje in vinogradniki, veliko in maloposestniki, živinorejci in poljedelci, ki imajo poleg državne službe v hlevčku kravico, v svinjaku pa redijo za zakol krulca. Njihove duše bo pritegnil v našo stranko Samo Kopač, ki se zna dokopati do globin garaških, poštenih duš zemeljskih davkoplačevalcev, do vode podtalnice in neizkoriščenih vrelcev termalne vode severovzhodne Slovenije, in do neizkoriščenega bogastva gozdov Kočevske, Pokljuke, Pohorja, Uršlje Gore in Pece.
Četrti sloj volilcev je kot dvoživka tesno povezan s tretjim, saj iz njega izvira. To so polkmetje-poldelavci, uglašeni na tovarniške sirene. Poleti sušijo seno, jeseni izkopavajo krompir, žene goje kokoši in zelenjavo, ki jo naskrivaj prodajajo sosedom. Pravijo jim tudi polproletarci, ki pri prevratih in uporih nimajo česa izgubiti. So prekaljeni v več režimih, ojekleneli v jalovem pridobivanju družbenega premoženja - in pobesneli ob izgubi svojih tovarn v krempljih zasebnikov. Nagnjeni so k štrajkaštvu, revolucijam in boju za mini-človeške pravice in plače. Imajo duše golobov, čut za pravičnost in poštenje in potrepežljivost želv. A kadar udarijo, se zamaje ves sistem, vsa težka in oblastna industrija, ki jo nosijo na plečih iz roda v rod. Sem sodijo večni puntarji - rudarji.
Peti sloj so mali tovarnarji, podjetniki, trgovci, obrtniki, družinska podjetja, lastniki miniagencij za prodajo napremičnin, menedžerji, diplomatski gospodarstveniki in v tujini obogateli rodoljubi. Njihove izseljenske duše se niso otepale materialnega bogastva; zdaj ne hlepijo več po materialnih dobrinah in ne živjo samo za kopičenje novih in dragih reči, saj jih imajo že dovolj. Razumejo revne narode, ki jim naj pomagamo znotraj združene Evrope in žlahtne Evropejce, nekdanje odločujoče lastnike kolonij, ki se še vedno radi mudijo na kontinentih z rudnimi bogastvi, uranom, nafto in diamanti. Med izseljenci so mnogi nadarjeni samouki, »self made men«, ki so prodrli na tuje trge, a v dušah ostali zvesti svojemu narodu. Zalo radi bi investirali v svojo domovino, če bi jim vračala vsaj vložene prihranke. Velekapital jim še ni pokvaril duš.
Dušeslovna stranka bo oprla svojo kandidaturo na te sloje. In se zavihtela na Dobrosrčni vrh oblasti, ki bo enako skrbel za vseh pet slojev.
Tako bomo prodrli v notranji svet svojega garaškega, iznajdljivega, štedljivega, svetovljanskega, polkarskega, smučarskega, veseljaškega in razsipno potrošniškega ljudstva. In ga usmerili na pravo pot blagostanja in zaupanja!« zaključi Duško.
»In kaj boš počel z vsemi temi osvojenimi dušami, v pet slojev zajetim narodom in svojimi pomočniki, izvedenci za posamična področja?«
»Kakooo, kaj bom počel? Združeval bom sorodne, izločal moteče in nekoristne duše in skrbel za blagostanje vseh skupaj. Nihče ne bo lačen, ne žejen, ne nag, ne bos. Vsi bodo imeli strehe nad glavami. Imeli bodo zadovoljene osnovne zemeljske potrebe.«
»Kaj pa boš počel z dušami, ki bodo silile v višje sfere in iskale višjo civilizacijo, višje duševne potrebe, in jim bo brezdušni kapital samo surovo skrunil bogato duševnost?«
»Takšne duše bodo imele možnost, da si poiščejo Nov, velikodušni planet, visoko gori, med zvezdami. Tam, v neomejenih prostorih, bodo lahko razmahnili svoje neomejene zmožnosti. Zemeljske teže ne bodo niti čutili.«
