ZAZRTOST V PRETEKLOST IN KAKO PREMAGATI ODTUJEVANJE
Med več kot petdesetimi naslovi šestindvajsetih avtorjev ene skupine izmed vseh, ki so se odzvali na letošnji Mentorjev razpis za starejše pisce v vzhodnoslovenski regiji, smo 8. septembra ob druženju na regijskem posvetu v Mariboru prisluhnili poslanim aforizmom, zgodbam v prozi in seveda lirskim pesmim ter spregovorili o vrednotenju le-teh. Med besedili je bil tudi odlomek iz veseloigre v narečju Pa nikomur ne pravi avtorice Julijane Bračič.
V proznih tekstih prevladuje avtobiografska, večinoma spominska tematika, s prvoosebnim pripovedovalcem. Izjema sta besedili Mavrica, odlomek iz romana o Indijancih in njihovi zgodovini (avtor Mirko Horvat, šifra MH009), drugi (avtor Melita Vidovič, šifra Maj) Dnevnik ljubezenskega detektiva pa je kratka zgodba, ki pripoveduje o opazovanju in preučevanju mlade dvojice v kavarni, vendar se detektivova psihološka sklepanja izkažejo za zmoto. Med pripovedmi, ki segajo v avtorjevo mladost in se dotaknejo sedanjosti, je nostalgično obarvano besedilo Valentina Deželaka Zvonovi še vabijo (šifra Roni). Dogajalni čas je praznični dan nedelja, kakor jo je doživljal fant v vsej barvitosti slikovite poti iz Laške vasi v Boršt, Grahovš Lok, k maši do Svetega Lenarta, o srečanjih, med znanci in živahnih druženjih pod mogočno šentlenarško lipo. Po petdesetih letih se nekdanji mladenič vrne v svoj nekdanji domači kraj, a nedelja, ki jo doživi to pot, zatre vsa njegova pričakovanja. Tudi nekdanji sošolci so tuji, nihče nima časa za prijateljski pogovor. »Ves zamišljen in s prazno dušo sem se odpravil v dolino, kraj mojega otroštva pa bo ostal nespremenjeno lep v mojem spominu.«
O odnosih med dolgoletnimi sodelavci, ki jih sestavljajo najbolj izobraženi ljudje naše družbe intelektualci, razumniki, misleci, za katere se pričakuje, da so ustvarjalni, pošteni, razumevajoči, pripoveduje črtica Kolegialnost avtorice Majde Krajnc (šifra Marika). Trpko razočaranje nad kolegom, vrhovnim direktorjem, ki pokaže svojo vzvišenost in nedostopnost do svoje sodelavke, ko ta zaprosi za napredovanje, pokaže resnični obraz navidezne kolegialnosti.
Duhovito in na videz igrivo o odnosih med ne več mlado žensko in moškim, v kratkih prebliskih-kratko kratkih zgodbah spregovori Milena Valenčak (šifra Preprostost iskrenosti). Ženska na zmenku pričakuje kanček romantike in obredja rožico, malo nežnosti, glasbo a moški jo postavi na trda tla: »Pridi ti lepo k meni, pa se midva lepo dava dol, brez tega romantičnega sranja! Tudi drugi zmenek s športnikom-tenisačem se po ponesrečeni igri in večerji zaradi nesporazuma pri plačilu konča za žensko ponižujoče. Ženska tematika označuje tudi kratke utrinke o zaljubljanju in osvajanju v mladosti in srečanje v kasnejših, jesenskih letih. Avtorica je Vlasta Črčinovič-Krofič (šifra Dušica). Med temi izstopa tragična zgodba o prepovedanih ljubezenskih sanjah šestdesetletnice, ki si jo prilašča sin: »Trapa stara, kaj si misliš ? Na stara leta se ti je zmešalo? Kdo bo čuval vnuke? Kdo bo kuhal kosilo?« Kompozicija zgodbe temelji na paralelizmu med naravo jeseni in med človekom: »Mnoge rastline ne razumejo sporočil letnih časov, zato ponovno oživijo … golobi spletejo zadnje gnezdo, mačkoni tožeče mijavkajo.«
Jugoslavija je luksuzna ladja, s katero potujejo mariborske maturantke iz Dubrovnika do Reke in z njimi v svojih literarnih spominih avtorica Jana Hartman-Krajnc, ki v tekočem pripovednem loku opisuje čudovito potovanje deklet s prijaznimi mornarji in elegantnim kapitanom. Kdo bi mi povedal je naslov razgibane zgodbe Cvetke Pestiček (šifra Zizike) o brezskrbnem otroštvu na deželi, ko se punčke začnejo zanimati za odrasle stvari, kako pridejo otroci na svet in zakaj mora biti vse o pravem času. Otroška naivnost je upodobljena v dialogih med radovednimi punčkami, ki jim še nihče ni povedal skrivnosti, ko pa skrivaj prebirajo knjigo o spolnosti, pa so razočarane, ker je tako dolgočasna. Ivana Hauser (šifra Ptice pevke) v počitniškem utrinku z morja oriše prvoosebne pripovedovalke, ki namesto sprostitve ponovno podoživlja materino smrt in irealno reinkarnacijo domače muce Mamke, ki jo je povozil avtomobil, a se nenadoma prikaže v drugem okolju in v sanjah.
V pesniškem delu prevladuje prosti verz, nekaj pa je tradicionalnih, delno rimanih pesmi. Tematika je razpoloženjska, s prizori iz narave, ki budijo spomine ali razmišljanja. Intimizem preveva poezijo Dimitrija Škrka (šifra Kras) v petih ljubezenskih pesmih peterostišja Med nama. To je edina vezana, kratka klasična oblika, ki tako kot nekatere japonske zahteva disciplino zlogov je osamelec med pesmimi, ki bolehajo za preobiljem besed.
Za jutri
Sonce
nad obzorjem
se pogreza vame
Vso svetlobo dneva hranim zate.
Dominique Reščič (geslo D. R.) razmišljujoče in doživeto spregovori o bolečih pojavih o slovesu, skrivnostih parkov, o preigravanju svetlobe in sence, o minevanju vsega lepega in bežnega. Spomin na izginjanje lepote, otožnost zaradi ljubljenih bitij-ljudi in živali, ki jih povezuje enost, vodi pesnika k razmišljanju o lastnem odhodu (Res nullus). Črta za ptico podobno kot Kosovelova brinovka boleče oznanja zločin nad naravo:
»Pred dejanjem loka je tetiva ukrivljena usoda s smrtjo na sredini …« Pesniški slog ustvarjajo tudi nova metaforična govorica: Ilovnat janež na hlebu kruha … tožeč veter nad prazno ptičjo kletko … Nad osebno izpoved, povezan z rojaki v isto usodo, sega v svoji angažirani poeziji Štefan Titan (šifra Pesimist) s pesmimi Nekoč in danes, Gomila prodanih duš in Jaz, gastarbeiter. Podobno tematiko vsebujejo obtožujoči verzi Olge Paušič (šifra 2ostolp 17) na račun pokvarjenih politikov in krivic, očarljiva pokrajina ob Muri prav tako kot nekoč izganja svoje ljudi, da morajo za kruhom v tujino. V mrtvem kotu si pesnica Marija Šedivy (šifra Čarovnica iz Oza) želi vrnitve svetlobe in barv, s simboli zaklenjenih vrat, ograj, prepovedani poti ponazarja sodobni vsakdanjik in odtujevanj, ki neslišanih, nedobrodošlih, izobčenih ne pelje v pravljično deželo Oz.
Večina zgodb in pesmi poleg težnje po umetniški izraznosti izpoveduje spoštovanje do etičnih vrednot s prikazi površnih, sebičnih medosebnih odnosov, upor do krivic in lažnih obljub, zrela razmišljanja o življenjskih izkušnjah in o minevanju vsega lepega. Dva avtorja sta se posvetila aforizmom, med njimi je nekaj takih, »ki skrivajo v žepu nož«.
Med več kot petdesetimi naslovi šestindvajsetih avtorjev ene skupine izmed vseh, ki so se odzvali na letošnji Mentorjev razpis za starejše pisce v vzhodnoslovenski regiji, smo 8. septembra ob druženju na regijskem posvetu v Mariboru prisluhnili poslanim aforizmom, zgodbam v prozi in seveda lirskim pesmim ter spregovorili o vrednotenju le-teh. Med besedili je bil tudi odlomek iz veseloigre v narečju Pa nikomur ne pravi avtorice Julijane Bračič.
V proznih tekstih prevladuje avtobiografska, večinoma spominska tematika, s prvoosebnim pripovedovalcem. Izjema sta besedili Mavrica, odlomek iz romana o Indijancih in njihovi zgodovini (avtor Mirko Horvat, šifra MH009), drugi (avtor Melita Vidovič, šifra Maj) Dnevnik ljubezenskega detektiva pa je kratka zgodba, ki pripoveduje o opazovanju in preučevanju mlade dvojice v kavarni, vendar se detektivova psihološka sklepanja izkažejo za zmoto. Med pripovedmi, ki segajo v avtorjevo mladost in se dotaknejo sedanjosti, je nostalgično obarvano besedilo Valentina Deželaka Zvonovi še vabijo (šifra Roni). Dogajalni čas je praznični dan nedelja, kakor jo je doživljal fant v vsej barvitosti slikovite poti iz Laške vasi v Boršt, Grahovš Lok, k maši do Svetega Lenarta, o srečanjih, med znanci in živahnih druženjih pod mogočno šentlenarško lipo. Po petdesetih letih se nekdanji mladenič vrne v svoj nekdanji domači kraj, a nedelja, ki jo doživi to pot, zatre vsa njegova pričakovanja. Tudi nekdanji sošolci so tuji, nihče nima časa za prijateljski pogovor. »Ves zamišljen in s prazno dušo sem se odpravil v dolino, kraj mojega otroštva pa bo ostal nespremenjeno lep v mojem spominu.«
O odnosih med dolgoletnimi sodelavci, ki jih sestavljajo najbolj izobraženi ljudje naše družbe intelektualci, razumniki, misleci, za katere se pričakuje, da so ustvarjalni, pošteni, razumevajoči, pripoveduje črtica Kolegialnost avtorice Majde Krajnc (šifra Marika). Trpko razočaranje nad kolegom, vrhovnim direktorjem, ki pokaže svojo vzvišenost in nedostopnost do svoje sodelavke, ko ta zaprosi za napredovanje, pokaže resnični obraz navidezne kolegialnosti.
Duhovito in na videz igrivo o odnosih med ne več mlado žensko in moškim, v kratkih prebliskih-kratko kratkih zgodbah spregovori Milena Valenčak (šifra Preprostost iskrenosti). Ženska na zmenku pričakuje kanček romantike in obredja rožico, malo nežnosti, glasbo a moški jo postavi na trda tla: »Pridi ti lepo k meni, pa se midva lepo dava dol, brez tega romantičnega sranja! Tudi drugi zmenek s športnikom-tenisačem se po ponesrečeni igri in večerji zaradi nesporazuma pri plačilu konča za žensko ponižujoče. Ženska tematika označuje tudi kratke utrinke o zaljubljanju in osvajanju v mladosti in srečanje v kasnejših, jesenskih letih. Avtorica je Vlasta Črčinovič-Krofič (šifra Dušica). Med temi izstopa tragična zgodba o prepovedanih ljubezenskih sanjah šestdesetletnice, ki si jo prilašča sin: »Trapa stara, kaj si misliš ? Na stara leta se ti je zmešalo? Kdo bo čuval vnuke? Kdo bo kuhal kosilo?« Kompozicija zgodbe temelji na paralelizmu med naravo jeseni in med človekom: »Mnoge rastline ne razumejo sporočil letnih časov, zato ponovno oživijo … golobi spletejo zadnje gnezdo, mačkoni tožeče mijavkajo.«
Jugoslavija je luksuzna ladja, s katero potujejo mariborske maturantke iz Dubrovnika do Reke in z njimi v svojih literarnih spominih avtorica Jana Hartman-Krajnc, ki v tekočem pripovednem loku opisuje čudovito potovanje deklet s prijaznimi mornarji in elegantnim kapitanom. Kdo bi mi povedal je naslov razgibane zgodbe Cvetke Pestiček (šifra Zizike) o brezskrbnem otroštvu na deželi, ko se punčke začnejo zanimati za odrasle stvari, kako pridejo otroci na svet in zakaj mora biti vse o pravem času. Otroška naivnost je upodobljena v dialogih med radovednimi punčkami, ki jim še nihče ni povedal skrivnosti, ko pa skrivaj prebirajo knjigo o spolnosti, pa so razočarane, ker je tako dolgočasna. Ivana Hauser (šifra Ptice pevke) v počitniškem utrinku z morja oriše prvoosebne pripovedovalke, ki namesto sprostitve ponovno podoživlja materino smrt in irealno reinkarnacijo domače muce Mamke, ki jo je povozil avtomobil, a se nenadoma prikaže v drugem okolju in v sanjah.
V pesniškem delu prevladuje prosti verz, nekaj pa je tradicionalnih, delno rimanih pesmi. Tematika je razpoloženjska, s prizori iz narave, ki budijo spomine ali razmišljanja. Intimizem preveva poezijo Dimitrija Škrka (šifra Kras) v petih ljubezenskih pesmih peterostišja Med nama. To je edina vezana, kratka klasična oblika, ki tako kot nekatere japonske zahteva disciplino zlogov je osamelec med pesmimi, ki bolehajo za preobiljem besed.
Za jutri
Sonce
nad obzorjem
se pogreza vame
Vso svetlobo dneva hranim zate.
Dominique Reščič (geslo D. R.) razmišljujoče in doživeto spregovori o bolečih pojavih o slovesu, skrivnostih parkov, o preigravanju svetlobe in sence, o minevanju vsega lepega in bežnega. Spomin na izginjanje lepote, otožnost zaradi ljubljenih bitij-ljudi in živali, ki jih povezuje enost, vodi pesnika k razmišljanju o lastnem odhodu (Res nullus). Črta za ptico podobno kot Kosovelova brinovka boleče oznanja zločin nad naravo:
»Pred dejanjem loka je tetiva ukrivljena usoda s smrtjo na sredini …« Pesniški slog ustvarjajo tudi nova metaforična govorica: Ilovnat janež na hlebu kruha … tožeč veter nad prazno ptičjo kletko … Nad osebno izpoved, povezan z rojaki v isto usodo, sega v svoji angažirani poeziji Štefan Titan (šifra Pesimist) s pesmimi Nekoč in danes, Gomila prodanih duš in Jaz, gastarbeiter. Podobno tematiko vsebujejo obtožujoči verzi Olge Paušič (šifra 2ostolp 17) na račun pokvarjenih politikov in krivic, očarljiva pokrajina ob Muri prav tako kot nekoč izganja svoje ljudi, da morajo za kruhom v tujino. V mrtvem kotu si pesnica Marija Šedivy (šifra Čarovnica iz Oza) želi vrnitve svetlobe in barv, s simboli zaklenjenih vrat, ograj, prepovedani poti ponazarja sodobni vsakdanjik in odtujevanj, ki neslišanih, nedobrodošlih, izobčenih ne pelje v pravljično deželo Oz.
Večina zgodb in pesmi poleg težnje po umetniški izraznosti izpoveduje spoštovanje do etičnih vrednot s prikazi površnih, sebičnih medosebnih odnosov, upor do krivic in lažnih obljub, zrela razmišljanja o življenjskih izkušnjah in o minevanju vsega lepega. Dva avtorja sta se posvetila aforizmom, med njimi je nekaj takih, »ki skrivajo v žepu nož«.
