V Baratske gore na obronkih puščave Al Rub Al Khali ali Prazni trikotnik, sem hodila na obiske v obdobju petih let. To ni tako dolgo, če pomisliš na odnos do ljudi in krajev, toda razumeva se ... V preteklosti je bil Barat rjav in prašen, Barat brez dežja. Toda zadnjič, po obilnem dežju, se je ves zadovoljen lesketal v soncu.
Baratske gore ležijo na severu vzhodu Jemna in zavzemajo vzhodna pobočja. Hiše so najbolj nenavadna podoba te regije. Hiše v barvi zemlje in s pravo eksplozijo barv v notranjosti, potopljeni v tišino. V raznih oblikah so, kvadrataste, pokončne, stolpničaste, štiri- do šestnadstropni blatni nebotičniki. V teh hišah spijo baratske sanje, da bi se nekoč ponovno sanjale.
Tržnice ponujajo žito, ječmen, suho sadje, živalsko mast, sladke dateljne, grozdje, rozine, mandeljne, orehe, čaj, sladkor, kavo, sadje in svežo zelenjavo, Tukaj je vonj po najfinejsih parfumih, pomešanih z rožasto vodo. Okusi so mnogo premočni in nasprotja mnogo prevelika!
Barat je domovina dveh najstarejših arabskih plemen, Dhu Mohammed and Dhu Hussen. S teh gora so prihajali vojaki, ki so za časa nastajanja islamske države osvajali velika ozemlja za islam in se naseljevali daleč od domovine kot v Siriji, Maroku, Andaluziji, Siciliji in Malti.
Bilo je na pomlad, ko je puščava sanjala o rožah, ko so šli. Prašni in nepočesani za novo vero in Knjigo Življenja. Nihovi pogledi so se obračali nazaj, toda Baratskih gora že dolgo ni bilo videti. Povsod so bili tujci … in povsod so srečevali sorodnike. Vojna niso samo govorice … to je nekaj, kar smo videli in okusili. Tako kot so odšli, so se tudi vrnili. Od tedaj so na večnem potovanju k samemu sebi. Kot oceanske kapljice, ki padejo s pomladanskim dežjem.
Arabska preteklost je utelešena v takšnih starih naselbinah iz blatnih in glinastih opek, kot je Barat. Te tudi najbolj predstavljajo Jemen, njegove prebivalce, njegovo preteklost in so kjuč za prihodnost.
Baratska plemena Dhu Hussein in Dhu Mohamed so kmetje, ki so pri pridelku odvisni od monsumskega dežja. Ko dezja ni bilo, je bila selitev v bolj zelene kraje, kot so Ibb, edini način preživetja. Toda s seboj so nosili sliko rjave suhe pokrajine, v katero so bili rojeni.
Barat je predvsem star kraj, ki so ga tukajšnji ljudje naselili že v davnini. Ko je zemlja še živela kot del bogatega morja, ki je pralo vasi, je bilo življenje sestavljeno iz vidnega in nevidnega, uravnovešeno v previdni harmoniji. Morda pa se bodo hribi pustili prepričati, da bodo ponovno pognali korenine in povezali ta kraj z nebesi. Še enkrat na novo.
Sončni zahod, prepleten z zlato rjavimi žarki, razlit na nebu, predno se Baratčani po molitvi odpravljajo v nočno sanjanje. Tišina sedaj prevladuje. Daleč spodaj puščava vzhoda, dežela brez senc ali oblaka. Dihamo njihov zrak, njihov vonj, njihovo moč. Redek trenutek in želim si ga nedotaknjenega dobila nazaj.
Sana’a, Jemen, novembra 2017
Področje Barat
Barat, Suq Al Enan
Barat Suq Al Enan
Suq al Enan, v the hišah spijo Baratske sanje, da bi se ponovno sanjale.
Suq Al Enan, Barat, pročelje hiš.
Barat, Suq Al Enan, središče kraja.
Barat, Barat je domovina dveh najstarejših arabskih plemen, Dhu Mohammed and Dhu Hussen. S teh gora so prihajali vojaki, ki so za časa nastajanja islamske države osvajali velika ozemlja za islam in se naseljevali daleč od domovine kot v Siriji, Maroku, Andaluziji, Siciliji in na Malti.
Barat, Suq al Enan.
Barat, Suq Al Enan, praznovanje ob koncu Ramadanskega praznika.
Barat, Suq Al Enan, pročelje hiše.
Priprave na praznovanje ob koncu ramadanskega praznika.
Barat, Suq Al Enan, Hiše so najbolj nenavadna podoba te regije. Hiše v barvi zemlje in in pravo eksplozijo barv v notranjosti, potopljeni v tišino. V raznih oblikah so, kvadrataste, pokončne, stolpničaste, štiri- do šestnadstropni blatni nebotičniki.
