Dar z neba sva
midva
v plamenčku melanhonije
ki me zavaja
pod kitajskim lestencem
samotna potepuha sva
iščeva se v nikoli dovolj trdnem objemu
da bi za zmeraj ustavila
trenutek eksplozije
dve bitji zakasnele pristnosti sva,
spleteni v norosti
navdušenje in goloto vidim
veselje in obžalovanje v zenici
podaljšane trenutke
divje se potapljava v globino
zatavala sva
brez kažipotov
iz različnih strani prihajava
v različne smeri greva
izgubljava se, pijana v megli
prsa nama plamtijo
in zgorevava, zgorevava
ponovno se rodiva čista
sama v temi sveta
ki naju čaka –
igral bo z najinima življenjema
kot z dominami
kot z ruleto
