Jih poznaš.
Vseh sto?
Je kdo pravi med njimi?
Poznaš koga, ki bi bil boljši, kot sem jaz?
Ki bi bolj lagal in bolj govoril resnico.
Poznaš koga, ki bi bolj ljubil tvojo dušo in bolje ljubil tvoje telo?
Poznaš koga, ki bi bolj nosil vodo? Več in v večjem vedru?
Ga poznaš?
In če že veš zanj, je prišel kdaj do tvojih vrat in potrkal?
Kuc, kuc.
Si doma? Si notri? Si vstopila?
Vase.
Si kdaj vstopila vase?
Si se pogledala iz ogledala, sem
na to stran. Sem. Kjer si ti resnična ti, ne
kot si želiš videti.
Lepa si.
Tu in tam.
Na obeh straneh ogledala.
Znotraj in zunaj.
Samo ta prekleti pepel se vsiplje iz starih žar in suši grla.
Topi glasilke.
Da nimam več glasu.
Da ne zmorem s čistim in
zvonkim glasom reči
ne.
Poznaš koga, ki bi bil boljši
kot jaz? Ki bi bolj mehko lagal in bolj trdo govoril resnico. Poznaš
koga, ki bi bolj zvito lezel v tvojo dušo in bolj nežno drgnil vate,
ga poznaš? Ki bi nosil večja vedra vode in
goltal pepel
iz žare.
Ga poznaš? In če ga, zakaj misliš, da ne pride, kuc, kuc in
potrka na tvoja vrata? Si doma. Stojiš pred ogledalom? Se gledaš
iz one strani sem, kjer si ti?
Kje si ti?
Tu ali tam ali tu ali tam ali tu?
A si si všeč?
Meni si.
Si lepa?
Lepa si.
Posuta s pepelom.
Razlita po vodi.
Zunaj in znotraj. V telo in dušo. Samo ta prekleti pepel,
pogašena
trupla se vrtinčijo v zraku, sušijo grlo, kot čep, da besede ne morejo več
ven.
Povej no!
Povej!
Ga poznaš?
Je že šel mimo, ali pride? S konjem,
belim, kakopak.
Bi se ga
res tako zelo razveselila, ker ne bi lagal in ne bi govoril resnice. Ker bi bil
suhih rok, nikoli zagažen v vodo.
Bo potrkal, kuc, kuc?
Ali ga boš morala ti, ki si tukaj,
pocukati za besedo. Pogledati v grlo. V ogledalo. Spihati
pepel
osmojenih trupel,
od nekoč. Od tam. Z one strani ogledala, si čisto takšna,
kot tukaj. Le da zrcalna.
Pridi ven. Kuc, kuc.
Ni ga.
Samo trka na tvoja vrata.
Pridi ven.
Pride noter.
Zarini se vate.
V ODI VELUNJE
Si predstavljaš, koliko
jih leti
vsak dan
čez ocean,
da tam pogledajo v Ameriko!
Da pogledajo v mravljišče N.Y.C.
in pogledajo v rezervat Indijance.
Ali pa v Rusijo, koliko
jih gre, da rusko
kučmo zimo
polovimo v Moskvi.
V Berlin pogledati v medveda
v živalski vrt, v otroke
na postajo Zoo.
Veš, koliko
ji pride pogledati v Velunjo,
v brzice,
v postrvi,
v modrase, v gože, v belouške,
v naravo. Koliko jih pride sem
v naravo!
Med vodne kose, vodomce,
črne štorklje,
in sive čaplje
čop
kot z zobotrebcema tankima
nogama
stoji v vodi Velunje gleda
v zajtrk mimo priplava.
Čop.
Bezeg.
