Mrtvi kot
skrije.
Hiše
v senco
pod reber,
ljudi
za zidove,
otroke
v gluhe sobe.
V mrtvem kotu
nas ni,
me ni.
*
Črne ptice
v noči,
ki še ni dan.
Moraste sanje?
Napoved resnice,
ki nekje
skrita ždi?
Sredi poletja
do kosti mrazi.
Črne ptice
zobajo jutra,
dneve,
ugašajo luči,
Črne ptice
tiste noči.
*
Z jetrnikom
si obarval stene.
Z melodijo
polnil tišino.
Razpoke v zidovih
pokrpal s puhasto
odejo.
Suho drevo si
ovesil s pisanimi
krmilnicami
za ptice,
s katerimi sva pela,
pela
do tiste noči.
*
Najina soba
moj mrtvi kot.
Vsem
prepovedan vstop.
Dokler ne odprem.
Dokler ne slečem
tvoje srajce,
sezujem tvojih
nogavic,
preoblečem tvoj
vzglavnik.
Soba,
moj mrtvi kot.
Dokler…,
Dokler ne odprem
oken in vrat
*
Brez mrtvih kotov,
črnih ptic
nekoč na pot
po vonj borovcev,
trat,
razgretih skal,
odtise nog.
Po najinih sledeh
po zven besed,
zašepetanih
to stran vrat.
