VSESLOVENSKI LITERARNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO SODOBNO BASEN »ČE NISI BIL TI, JE BIL PA TVOJ BRAT!«
Spoštovani!
Kulturno-gledališko društvo Reciklaža vas vljudno vabi k sodelovanju na vseslovenskem literarnem natečaju za najboljšo sodobno basen »Če nisi bil ti, je bil pa tvoj brat!«, ki ga je navdihnila basen Volk in jagnje ruskega basnopisca Ivana Andreeviča Krylova. Istoimensko različico basni naj bi v prozni obliki prvi zapisal grški basnopisec Ezop, na naših tleh pa sta zasloveli tudi verzni različici francoskega basnopisca La Fontaina in že omenjenega ruskega basnopisca Krilova. In prav različica slednjega predstavlja motivno-tematsko izhodišče pričujočega literarnega natečaja.
Vsebina in namen natečaja
Čeprav ima vsaka doba svoj vonj, bolje rečeno svoj duh časa, vendarle obstajajo univerzalna, nadčasovna pravila in zakoni, ki človeštvo spremljajo že od vsega začetka. Eden izmed njih je prav gotovo t. i. zakon močnejšega, ki ga je Krilov slikovito upodobil v svoji basni. O tem, kdo je sodobni volk, in kdo jagnje, pa boste tokrat spregovorili vi.
Vaše besedilo in šifro pošljite v štirih izvodih v A4-kuverti, v katero vstavite še manjšo zaprto kuverto z vašimi podatki: ime, priimek, šifra, starost, naslov, elektronska pošta in telefonska oz. mobilna številka.
Besedila pošljite najkasneje do 8. aprila 2013 in jih naslovite na
Kulturno-gledališko društvo Reciklaža,
Nad jezerom 3,
2235 Sveta Trojica,
s pripisom »Za literarni natečaj«.
Smernice pisanja
Dogajanje naj bo postavljeno v današnji čas, vse ostalo pa je prepuščeno vaši domišljiji.
Pogoji za sodelovanje
Edini pogoj je, da se seznanite z basnijo Volk in jagnje I. A. Krylova.
Prevod je najhitreje dostopen na naši spletni strani, a obstaja tudi starejši prevod, ki ga dobite v knjižnicah.
Dolžina besedila
Basen v verzih naj obsega največ 1500 znakov s presledki, kar je približno stran in pol A4-formata, basen v prozi pa največ 3500 znakov s presledki, torej slabo stran A4-formata. Vsi prispevki naj bodo napisani s pisavo Times New Roman in v velikosti 12.
Zaključek natečaja
Zaključek natečaja bo aprila v Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Poskrbeli bomo za organiziran prevoz, izlet po Sv. Trojici, kosilo, kulturni program in prijetno druženje.
Nekaj besed o basni
Basen je kratka zgodba napisana v verzih ali v prozi, ki se pogosto konča z moralnim naukom. V njej nastopajo bodisi počlovečene živali in rastline bodisi ljudje, včasih celo bogovi. Korenini v začetkih grške književnosti, ko je ustvarjal že omenjeni Ezop, vrh pa doseže v času klasicizma in razsvetljenstva, ko so peresa vihteli La Fontaine, Lessing, Krylov, Vodnik in drugi.
Ivan Andreevič Krylov (1769 – 1844)
je najbolj znani ruski in eden najbolj priznanih svetovnih basnopiscev. Napisal je več kot dvesto basni, ki so izšle v devetih knjigah. Zgodnejše bodisi posnemajo bodisi motivno-tematsko spominjajo na Ezopove in La Fontainove, kasnejše pa so vsebinsko bolj ali manj izvirne. Njegova basen Volk in jagnje iz leta 1808 je napisana po istoimenski La Fontainovi različici.
Nagrade
1. nagrada za najboljši prispevek: prenosni računalnik v vrednosti 400 evrov
2. nagrada za najboljši prispevek: vikend paket z zajtrkom za dve osebi v Kaliska B&B garni hotelu
3. nagrada za najboljši prispevek: unikatni izdelek iz ročno graviranega kristalnega stekla
Dodatna nagrada za prispevek, ki bo literarno tako ali drugače izstopal: komplet izdelkov obrti iz Svete Trojice v Slovenskih goricah
Posebna nagrada za najboljši srednješolski oz. osnovnošolski prispevek:
bon za božično potovanje v izbrano evropsko prestolnico za dve osebi
Strokovna žirija
Aksinja Kermauner (1956) je v Ljubljani rojena pesnica, pisateljica, učiteljica slovenščine in profesorica likovne umetnosti, učiteljica slepih – specialna in rehabilitacijska pedagoginja. Zaposlena je kot mobilna učiteljica na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, poučuje pa tudi na Pedagoški fakulteti v Kopru. Napisala je precej člankov o slepoti in slabovidnosti, s slepimi učenci uprizarjala 4 mjuzikle, z njimi posnela zgoščenko in videospot z naslovom Ljubezen na prvi dotik, izdala 20 knjig, med njimi znanstveno monografijo Na drugi strani vek ter dve tipni slikanici za slepe otroke. Je predsednica Sekcije za mladinsko književnost na Društvu slovenskih pisateljev in podpredsednica Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije. S svojim delom, knjigami ter nastopi v medijih in na konferencah po Sloveniji in po svetu skuša razbijati stereotipe o slepih in slabovidnih. Njena dela so bila deležna kar nekaj priznanj, domačih in tujih.
Matej Krajnc (1975) univerzitetni literarni komparativist, član Društva slovenskih pisateljev in Društva slovenskih književnih prevajalcev. Ukvarja se s pisanjem avtorske poezije in proze ter s prevajanjem opusov pesnikov-glasbenikov in starejših tekstov epskega značaja iz angleščine, nemščine, italijanščine in francoščine (mdr. Alexander Pope: Ukradeni koder). Njegova prevajalska bibliografija šteje blizu trideset samostojnih prevajalskih in soprevajalskih knjižnih naslovov, avtorska pa blizu petdeset samostojnih knjižnih naslovov poezije, proze in strokovnih monografij o zgodovini glasbe. Ukvarja se tudi s kantavtorstvom (Izštekani, Sobotna noč, Kantfest, Festival šansona ...), publicistiko in strokovno esejistiko s področja prevajanja in verzologije. Živi in ustvarja med Ljubljano in Celjem.
Breda Slavinec (1962) je v Mariboru rojena pesnica, zaposlena kot vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti na Območni izpostavi Lenart. Na Filozofski fakulteti v Mariboru je diplomirala iz sociologije in pedagogike. Izdala je pesniško zbirko Pajčevine in literarno kaseto Simeon, objavljala je v Sodobnosti, v literarni prilogi Mladine, v Mentorju, Locutiu, Hotenjih, Katedri in na radiu. Izvedla je številne mednarodne, državne in regijske festivale ter projekte. Po nekajletnem premoru se je znova vrnila k pisanju poezije, rezultat česar so objave v zborniku Mesopotamia International poetry day 2012 (Srbija), v pesniški antologiji ARTE STIH (Beograd 2013) in v Međunarodni zbirki ljubavne poezije VALENTINOVO 2013 (Zagreb, 2013). Lansko leto je v okviru EPK Maribor imela samostojni literarni večer Harmonije. Udeležila se je kar nekaj literarnih turnej, med drugim turneje Neretvanske vedrine po Bosni in Hercegovini ter Hrvaški, 5. mednarodnega festivala književnosti Dani prijatelja knjige in turneje Međunarodni Karavan Pjesnika od Zagreba preko Ogulina do Opatije 2013.
Sodelavci
Idejni pobudnik in vodja natečaja je predsednica Kulturno-gledališkega društva Reciklaža Sara Špelec, univ. diplomirana rusistka in primerjalna slovanska jezikoslovka, urednica zbirke Sto slovanskih romanov v Sloveniji ter mlada raziskovalka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo.
Soorganizator natečaja in oblikovalec spletne podobe je zastopnik društva Tine Dolžan, univ. diplomirani inženir in mladi raziskovalec v LMSE na Fakulteti za elektrotehniko.
Za strokovno plat natečaja bo poskrbela tričlanska žirija, katere del so Aksinja Kermauner - pisateljica in pesnica, Matej Krajnc - pesnik, pisatelj in prevajalec ter Breda Slavinec – pesnica in vodja JSKD Lenart.
Za grafično podobo natečaja je poskrbela Sara Berginc – podiplomska študentka etnologije in kulturne antropologije in nadarjena mlada umetnica.
Izvedbo natečaja so omogočili naši sponzorji: Notera, Kaliska B&B garni hotel, GraviArt, Lešnik & Zemljič, Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Društvo Slovenija Rusija, Riko, Krka in Turistično društvo Sveta Trojica.
Ivan Andreevič Krylov
VOLK IN JAGNJE
Pred močnim je nemočni vedno kriv:
tako od nekdaj zgodovina pravi.
A ne bi se pridružil tej razpravi –
kako je v basnih, rad bi vam razkril.
Na vroči dan je jagnje pri potoku vodo pilo,
a, joj, prejoj, tako se je zgodilo,
da lačni volk je begal naokrog.
Zagleda jagnje – brž bi plen popadel,
a ker pravično, modro rad izpadel bi, kriči:
»Kako predrzneš si z nesnažnim rilcem
kaliti bistro vodo mi, nepridiprav,
da vso si s peskom, blatom posvinjal?
Predrznost takšna je bila,
da zanjo glava ti bo šla!«
»Če volk presvitli mi dovoli,
si drznem reči, da korakov sto
od vode, kjer sem pilo, do Svetlosti je bilo.
Zaman jeziti name se izvoli:
da vodo sem kalilo? Le kako?«
»Tak torej sem lagal?!
Ničvrednež! Predrznosti na svetu ni enake!
Predlansko si poletje, potemtakem,
bil ti, ki pamet mi je tu solil.
Prijateljček, pred tem ne boš se skril!«
»Oh, to pa ne! Na svetu nisem niti leto!«,
mu jagnje govori. »Potem je bil tvoj brat!«
»Ah ne, saj nimam ga.«
»Pa kum tvoj ali svat –
nekdo od vaših, skratka, saj vas je nešteto!
Vi sami in pastirji vaši, vaši psi –
vi vsi najslabše mi želite
in, če le morete, mi škodo naredite.
A zdaj za grehe njihove boš plačal ti!«
»Ah! Kaj imam s tem jaz?« »S teboj mi dolgčas je, tišina!
Ne bom izgubljal časa s tvojo krivdo, mlečnozob!
Zdaj kriv si, ker sem lačen kot zverina!«
To reče, zvleče jagnje tja čez temni gozdni rob ...
Prevajalka: Sara Špelec
Lektorica: Maruška Agrež
Иван Андреевич Крылов
ВОЛК И ЯГНЁНОК
У сильного всегда бессильный виноват:
Тому в Истории мы тьму примеров слышим,
Но мы Истории не пишем;
А вот о том как в Баснях говорят.
Ягненок в жаркий день зашел к ручью напиться;
И надобно ж беде случиться,
Что около тех мест голодный рыскал Волк.
Ягненка видит он, на до?бычу стремится;
Но, делу дать хотя законный вид и толк,
Кричит: «Как смеешь ты, наглец, нечистым рылом
Здесь чистое мутить питье
Мое
С песком и с илом?
За дерзость такову
Я голову с тебя сорву».—
«Когда светлейший Волк позволит,
Осмелюсь я донесть: что ниже по ручью
От Светлости его шагов я на сто пью;
И гневаться напрасно он изволит:
Питья мутить ему никак я не могу».—
«Поэтому я лгу!
Негодный! слыхана ль такая дерзость в свете!
Да помнится, что ты еще в запрошлом лете
Мне здесь же как-то нагрубил:
Я этого, приятель, не забыл!» —
«Помилуй, мне еще и отроду нет году»,
Ягненок говорит. «Так это был твой брат».—
«Нет братьев у меня».— «Так это кум иль сват
И, словом, кто-нибудь из вашего же роду.
Вы сами, ваши псы и ваши пастухи,
Вы все мне зла хотите,
И если можете, то мне всегда вредите:
Но я с тобой за их разведаюсь грехи».—
«Ах, я чем виноват?» — «Молчи! устал я слушать
Досуг мне разбирать вины твои, щенок!
Ты виноват уж тем, что хочется мне кушать».
Сказал и в темный лес Ягнёнка поволок.
