1. januar 2013XVI. letnik
Hvala za dar življenja, sprehod skozi čase svetlobe in teme.
Hvala za plamen ljubezni, ki jo čutim da dajem vsemu, ki me obkroža.
Hvala za sprejeto modrost, saj me nemirni valovi niso mogli potopiti.
Hvala za dano zdravje, da uživam bogato jesen v vsem njenem razkošju.
Po mehki travni potki v ritmu prepletam korake do stare košate češnje.
Tam sedem na leseno klopco, kjer prisluhnem melodiji vetra, ki pozibava ptice na vejah. Vesele se zrelih češenj.
Pogled mi ponese v nebo. Zahvalim se za novo jutro, ki mi ga je dano živeti in se zavrtim v kolesje časa svetlih trenutkov sedanjosti.
Vpijam vonj borovcev pod oknom. Z odpadlimi iglicami si delavne mravlje gradijo svoje domovanje. Umirja me pogled na pokošeno trato.
Opazujem regratove lučke, ki jih lahen veter zaniha in razseje po zemlji. Iz semen bo vzklilo novo življenje, ki ima smisel.
Pogovarjam se s pticami v grmičevju in v mislih gladim cvetno preprogo. Po poteh iskanja se množe lepe želje kakor bele ovčice pod modrim nebom.
Snujem spomine, z mislijo na dlani. Čas se spreminja.
Iščem pesem cvetočih travnikov, žitnih polj in ščebet ptic.
Ljubim gozd, ki z vetrom šepeta. Sledim svojim sanjam.
Pojoča tišina prebuja speča čustva. Iščem koščke molka.
Utrujena od poti, stojim na pragu in čakam na vstop
do odrešilnih nebes. Morda kmalu ali gotovo nekoč.
Vzemi si čas za topel stisk rok! Vzemi si čas za prijazen nasmeh!
Vzemi si čas za iskreno besedo!
Vzemi si čas za hvaležen objem in bogastvo sreče te bo prevzelo.
