V mraku, tišini
se vzpnemo
med hišami
med vrhove, v višine.
Mehka krila mesta
razsvetljena,
v daljave razlita.
Luna, sonce, zvezde
mežikajo,
oblaki oranžnih
kresničk.
Morje.
Strmimo
v čarobne odtenke.
Utrinki svetlobe
za nemoč v noči,
za upanje,
za dušo
v višini,
na mehkih krilih
razsvetljenega mesta.
MAGNOLIJA
Svatovanje.
Bedenje ptic.
Rožno čebljanje.
Z odsevi
podložena,
nagubana
krila do tal
v sanje nevest.
Krone,
kupole.
Cvetje se pne.
Sapa odišavljena
v pomladi drhti.
Tvoji cvetovi
snežnobeli.
EVA Z JABOLKI
Ponujaš jabolko,
še rosno,
prepovedan sad,
kraljica nebes,
ljubezni.
Plod drevesa,
nad katerim je
senca prepovedi.
Jabolko.
Roka tvoja
zažge,
podžge.
Kaj je dobro?
Kaj je zlo?
Jabolko vedenja.
Jabolko,
ki si ga utrgala
to jutro
na tujem
vrtu.
LENT V OGNJU POLETJA
Se sonce vzpne
najvišje,
ljubezen zazori.
Med zvezde
se selimo,
med duhove, lune
in kresnice —
blagi, krotki
na obali zlate reke.
S krili plahutajo
melodije sinje,
Drava se leskeče,
morja,
daljni oceani.
Kot ptice smo,
poletne rože,
valčki in valovi.
Maribor se ziblje,
prazničen
kresuje.
V izvirih strun
mladosti,
spev svetlobe lije.
Nazdravimo
zase, za vse, za svet,
za novo zarjo
v tisočletje
NOČNA PANORAMA MESTA
V mraku, tišini
se vzpnemo
med hišami
med vrhove, v višine.
Mehka krila mesta
razsvetljena,
v daljave razlita.
Luna, sonce, zvezde
mežikajo,
oblaki oranžnih
kresničk.
Morje.
Strmimo
v čarobne odtenke.
Utrinki svetlobe
za nemoč v noči,
za upanje,
za dušo
v višini,
na mehkih krilih
razsvetljenega mesta.
MAGNOLIJA
Svatovanje.
Bedenje ptic.
Rožno čebljanje.
Z odsevi
podložena,
nagubana
krila do tal
v sanje nevest.
Krone,
kupole.
Cvetje se pne.
Sapa odišavljena
v pomladi drhti.
Tvoji cvetovi
snežnobeli.
EVA Z JABOLKI
Ponujaš jabolko,
še rosno,
prepovedan sad,
kraljica nebes,
ljubezni.
Plod drevesa,
nad katerim je
senca prepovedi.
Jabolko.
Roka tvoja
zažge,
podžge.
Kaj je dobro?
Kaj je zlo?
Jabolko vedenja.
Jabolko,
ki si ga utrgala
to jutro
na tujem
vrtu.
LENT V OGNJU POLETJA
Se sonce vzpne
najvišje,
ljubezen zazori.
Med zvezde
se selimo,
med duhove, lune
in kresnice —
blagi, krotki
na obali zlate reke.
S krili plahutajo
melodije sinje,
Drava se leskeče,
morja,
daljni oceani.
Kot ptice smo,
poletne rože,
valčki in valovi.
Maribor se ziblje,
prazničen
kresuje.
V izvirih strun
mladosti,
spev svetlobe lije.
Nazdravimo
zase, za vse, za svet,
za novo zarjo
v tisočletje
