Se boči mladostna.
Mila podoba
nas poji:
žlahtno cvetje,
vršanje,
žilave trate, strmine,
davne stezice.
Opojni dih
pomlaja naše duše.
2.
Ko se vračam
žejna, utrujena –
me tolaži gora.
Obsijana,
bleščeča, ponosna.
Začutim nepopisno
radost.
3.
Z vrha
kapele Svete Uršule
zrem v
daljno Uršljo goro.
Se zrcali zeleno
modra, vpeta v dalje.
V njenih kraljestvih tli
večni duh svobode.
Samo naša je in sveta.
4.
Nebo jo ohranja.
Koroški rodovi
rastejo iz njenih korenin.
Tesne globače
so sledi furmanov,
bajte zapuščine dninarjev,
tlačanov.
Nov rod je vzniknil,
zadihal.
5.
Sveta Uršula na gori –
zavetnica devic.
Bdi nad zibkami.
Uspavanke
so pesmi kos in srpov.
Dečve –
gartrože ljubezni.
In šentjanževke, cvetoče
lipe.
6.
Uršlja –
gora duhov, skrivnosti,
zakladov.
Kamen ohranja modrost.
Izviri voda
blažijo bolečine.
Piščali pastirjev in
pesmi odmevov.
Gmajne sožitja so mir.
1.
Se boči mladostna.
Mila podoba
nas poji:
žlahtno cvetje,
vršanje,
žilave trate, strmine,
davne stezice.
Opojni dih
pomlaja naše duše.
2.
Ko se vračam
žejna, utrujena –
me tolaži gora.
Obsijana,
bleščeča, ponosna.
Začutim nepopisno
radost.
3.
Z vrha
kapele Svete Uršule
zrem v
daljno Uršljo goro.
Se zrcali zeleno
modra, vpeta v dalje.
V njenih kraljestvih tli
večni duh svobode.
Samo naša je in sveta.
4.
Nebo jo ohranja.
Koroški rodovi
rastejo iz njenih korenin.
Tesne globače
so sledi furmanov,
bajte zapuščine dninarjev,
tlačanov.
Nov rod je vzniknil,
zadihal.
5.
Sveta Uršula na gori –
zavetnica devic.
Bdi nad zibkami.
Uspavanke
so pesmi kos in srpov.
Dečve –
gartrože ljubezni.
In šentjanževke, cvetoče
lipe.
6.
Uršlja –
gora duhov, skrivnosti,
zakladov.
Kamen ohranja modrost.
Izviri voda
blažijo bolečine.
Piščali pastirjev in
pesmi odmevov.
Gmajne sožitja so mir.
