So strmi bregovi.
Tečem v dolino,
preskakujem grmičke,
režem ovinke.
Gora strmi vame,
neskončne daljave.
Vtiskujem sledi ptice, srne,
plašne divjadi.
Skrijem se v temačne
globače.
To je moj svet.
Vsak grm me hrani,
travnik zdravi.
Zemlja me vsrkava vase.
Ne zgubim se nikoli.
Diham, se grejem
na domačih višavah.
HIŠA
Sanjam jo:
škripajoče podnice,
sajaste tramove,
dišeč topel kruh iz lončene peči.
Hiša še vedno živi.
Pripoveduje pravljico za pravljico
kot nekoč babica
z dolgim košatim krilom.
Kupil me je mož,
ki je dolga leta krojil, šival, likal.
Hišo je podaril svoji nevesti.
Bila je mlada, rojevala je otroke,
jih zibala, pela in
poslušala pesmi,
ki še vedno odmevajo.
Kako je hiša mogočna vzravnana.
Njene oči se svetijo kot mladenki
z rožo v laseh.
Vsi otroci
čuvajo v skrivnih kotičkih srca
svoj čarobni vrt mladost.
STARA HRUŠKA
Stara hruška
dozoreva
polno obložena.
Trudne veje
se povešajo zgrbančene
od piša,
strele in viharja.
Strmim
v napete sadeže,
že prenapete –
sončno zlate.
Hruška ob hruški,
nekje v duši zaboli.
Le za koga rodi
upognjena, betežna.
Stara hruška
na vrtu.
GLOBAČE
So strmi bregovi.
Tečem v dolino,
preskakujem grmičke,
režem ovinke.
Gora strmi vame,
neskončne daljave.
Vtiskujem sledi ptice, srne,
plašne divjadi.
Skrijem se v temačne
globače.
To je moj svet.
Vsak grm me hrani,
travnik zdravi.
Zemlja me vsrkava vase.
Ne zgubim se nikoli.
Diham, se grejem
na domačih višavah.
HIŠA
Sanjam jo:
škripajoče podnice,
sajaste tramove,
dišeč topel kruh iz lončene peči.
Hiša še vedno živi.
Pripoveduje pravljico za pravljico
kot nekoč babica
z dolgim košatim krilom.
Kupil me je mož,
ki je dolga leta krojil, šival, likal.
Hišo je podaril svoji nevesti.
Bila je mlada, rojevala je otroke,
jih zibala, pela in
poslušala pesmi,
ki še vedno odmevajo.
Kako je hiša mogočna vzravnana.
Njene oči se svetijo kot mladenki
z rožo v laseh.
Vsi otroci
čuvajo v skrivnih kotičkih srca
svoj čarobni vrt mladost.
STARA HRUŠKA
Stara hruška
dozoreva
polno obložena.
Trudne veje
se povešajo zgrbančene
od piša,
strele in viharja.
Strmim
v napete sadeže,
že prenapete –
sončno zlate.
Hruška ob hruški,
nekje v duši zaboli.
Le za koga rodi
upognjena, betežna.
Stara hruška
na vrtu.
