Imamo obisk. Gospod, mamin brat, upokojen, vdovec, izumitelj, radovednež. Pravim mu genij - on pa me nazaj zafrkne-bolj sem eugenij. Kar naj bi pomenilo nesrečnež.
Rad pove kako šalo.
1.V vlaku vpraša potnik sopotnika: Si lahko slečem nogavice, mi je noga zaspala. Seveda, izvolite, odvrne sopotnik. Čez čas pa: Se mi zdi da vam je odmrla...
2.Mojemu stricu so morali operirati ledvice. Po operaciji se je kirurg pomenil z bolnikom: Da bi lahko opravili operacijo, smo vam morali odstraniti eno rebro. Moj stric pa: Kje pa je Eva?
3.Ob 9h zjutraj si je nekje na fronti, v Ukrajini, kot nemški vojak, pripravljal hrano-kos kruha, menažko...čepeli so v strelskih jarkih.Kar ga nekaj oplazi po roki. Pogleda: rdeča tekočina polzi proti zapestju. Prva misel-joj, uro mi bo zmočila. In si hitro sname uro, da se ne pokvari. Potem malo bolje pogleda, kaj je to-aaa: kri. Dobro. Od kod? Si odviha rokav-aha, strelna rana. Drug preblisk-zame je konec vojne. Pospravi kruh, in vse drugo v torbo, vzame puško, vstane in pokončno gre v zaledje. Mimo njega švigajo rafali...a on samo misli, kdaj gre vlak, in kdaj bo že doma pozdravil domače. Pa ga ustavi višji čin - Halt-nazaj! Ne morem, sem ranjen. V redu - pojdi tja in tja, na obvezanje potem pa nazaj. In šele potem, ko so mu očistili rano in ga obvezali, je padel v nezavest.
Ja, moj stric pravi, da je analitik. Star je 84 let in imel 25 operacij in prijavil nekaj izumov, tudi o tem, kaj narediti, pri sončnih celicah, da ne pride do kondenzacije...Je 100 invalid. Ima še polno idej, tudi o tem, kako v Dalmaciji ukrepati, kadar so požari...a kaj, ko nima denarja, njegove ideje pa so preveč preproste in premalo profitne za državo...nihče se jih ne loti, ker smo navajeni dragih, megalomanskih projektov...kjer ni interesentov, ni interesa...
4. "Zakaj pa se vsi čudijo, če iz rokava stresem vse številke, emšo, davčno...?" Hja, stric M, ker to ni normalno, ga zbodem. A pol sem pa abnormalen - ali pa izvanreden, me veselo pogleda. (stric namreč živi na Reki, kjer ima družino)
5. "Če me zjutraj gledaš, kako se oblačim, je isto kot če bi gledal Hudinija, ki se skuša rešit vezi..."pravi hudomušno, ko mu mama ponuja majico, da bi jo imel namesto srajce z gumbi. Roke, dlani, komolec, noge...joj, kaj še vse ne, ima namreč od raznoraznih nesreč in bolezni v zelo omejenem delovanju. Je pa tudi dobra stran, kadar si počešem zadnjico, se ne morem zmotiti in jo nesti v usta...hoče odnesti nekaj korisi od svoje nesreče.
A je ohranil veder značaj, ki ga je verjetno prinesel na svet v genih in se ni pustil usodi, da bi mu tudi duha zatrla.
6. Stric, vsi pravijo, da sem jim všeč, a me noben ne mara. Mu pojamram. - Ni druge, kot da se postaviš pred ogledalo in se cel dan ogleduješ, kako si fejst. Odvrne počasi, brez takta in me svetlo gleda v oči.
7.Veš, kaj je boljš od seksa? -Hm. Umetnost?- Ne. Glivice na nogah. -A? - Ja, bolj žgečka in dalj traja.
8. 8.8.2008, Lj: Nevihta je, grmi, bliska se.Toča pada, stric pa mi razlaga, da bi morali raziskati, katere frekvence ustvarjajo oz pospešujejo ustvarjanje ledenih kristalov in katere frekvence jih omejujejo. In potem bi jih osredotočili in jih poslali v nevihtni oblak in tako preprečili točo. Pa se nihče ne ogreje za te zamisli. Ker bi bilo treba v laboratorijih to preizkusiti, raziskovati, pa zato ni nihče zainteresiran. Kdo naj to financira? Kmetje? Vinogradniki?
Bister, razmišljujoč, rad se pošali, predvsem na svoj račun...in ves čas mi skuša svetovati:ne tako, daj sem, ti bom jaz pokazal, kako to zalepiti, kako to urediti, izračunati itd...Spomin ima tako svež, pripoveduje slikovito in duhovito!
Še za nobene vice se nisem toliko nasmejala, kot takrat, ko mi je opisoval vse svoje operacije in nesreče!
Ker vse zabeli s humorjem, tako pač je, pravi. In tako sredi poletja, ko normalni ljudje uživajo morje, plaže, gore in reke...mama, stric in jaz sedimo v hladnem Lj. stanovanju in poslušamo življenjske zgodbe, ki so že skoraj anekdote. Ti dogodki so doživljajski trenutki osebe, s katero smo bili 40 let skregani. A kaj, ko življenje vse preobrača. Kar je bilo ljubo, postane sovražno, kar je bilo odtujeno, se spet zbliža, kar so bila nebesa, je zdaj sodišče in kar je bilo nekoč nerazumljeno, postaja danes dojeto.
...ker prisluhnemo, poskušamo razumeti, doumeti, sprevideti, na novo odkriti. Hja, skoraj da - spreobrniti.
Njegov motto: Koristi na kvadrat, kar ti je ostalo - se pravi, če si telesno hendikepiran, uporabljaj vsaj možgane...
Poskušala bom najti kak mali snemalni kasetofon. Ta človek je živa legenda in vse kar pove, je vredno, da se ohrani... (ima pa tudi veliko priznanj in odlikovanj za svoje patente-tudi v tujini)
lpjasna
P.s.: tekst je stric odobril, se pa tudi sam že pripravlja, da bo enkrat napisal spomine - ko bo imel njegov vnuk čas, da mu pripravi ustrezen program na računalniku, ki bo sam poiskal datume, ko se bo stric spomnil kakega dogodka, ga časovno opredelil in ga dodal že napisanim v tem obdobju) lpjk
Takole potekajo naši pogovori v poletju 2008:
Imamo obisk. Gospod, mamin brat, upokojen, vdovec, izumitelj, radovednež. Pravim mu genij - on pa me nazaj zafrkne-bolj sem eugenij. Kar naj bi pomenilo nesrečnež.
Rad pove kako šalo.
1.V vlaku vpraša potnik sopotnika: Si lahko slečem nogavice, mi je noga zaspala. Seveda, izvolite, odvrne sopotnik. Čez čas pa: Se mi zdi da vam je odmrla...
2.Mojemu stricu so morali operirati ledvice. Po operaciji se je kirurg pomenil z bolnikom: Da bi lahko opravili operacijo, smo vam morali odstraniti eno rebro. Moj stric pa: Kje pa je Eva?
3.Ob 9h zjutraj si je nekje na fronti, v Ukrajini, kot nemški vojak, pripravljal hrano-kos kruha, menažko...čepeli so v strelskih jarkih.Kar ga nekaj oplazi po roki. Pogleda: rdeča tekočina polzi proti zapestju. Prva misel-joj, uro mi bo zmočila. In si hitro sname uro, da se ne pokvari. Potem malo bolje pogleda, kaj je to-aaa: kri. Dobro. Od kod? Si odviha rokav-aha, strelna rana. Drug preblisk-zame je konec vojne. Pospravi kruh, in vse drugo v torbo, vzame puško, vstane in pokončno gre v zaledje. Mimo njega švigajo rafali...a on samo misli, kdaj gre vlak, in kdaj bo že doma pozdravil domače. Pa ga ustavi višji čin - Halt-nazaj! Ne morem, sem ranjen. V redu - pojdi tja in tja, na obvezanje potem pa nazaj. In šele potem, ko so mu očistili rano in ga obvezali, je padel v nezavest.
Ja, moj stric pravi, da je analitik. Star je 84 let in imel 25 operacij in prijavil nekaj izumov, tudi o tem, kaj narediti, pri sončnih celicah, da ne pride do kondenzacije...Je 100 invalid. Ima še polno idej, tudi o tem, kako v Dalmaciji ukrepati, kadar so požari...a kaj, ko nima denarja, njegove ideje pa so preveč preproste in premalo profitne za državo...nihče se jih ne loti, ker smo navajeni dragih, megalomanskih projektov...kjer ni interesentov, ni interesa...
4. "Zakaj pa se vsi čudijo, če iz rokava stresem vse številke, emšo, davčno...?" Hja, stric M, ker to ni normalno, ga zbodem. A pol sem pa abnormalen - ali pa izvanreden, me veselo pogleda. (stric namreč živi na Reki, kjer ima družino)
5. "Če me zjutraj gledaš, kako se oblačim, je isto kot če bi gledal Hudinija, ki se skuša rešit vezi..."pravi hudomušno, ko mu mama ponuja majico, da bi jo imel namesto srajce z gumbi. Roke, dlani, komolec, noge...joj, kaj še vse ne, ima namreč od raznoraznih nesreč in bolezni v zelo omejenem delovanju. Je pa tudi dobra stran, kadar si počešem zadnjico, se ne morem zmotiti in jo nesti v usta...hoče odnesti nekaj korisi od svoje nesreče.
A je ohranil veder značaj, ki ga je verjetno prinesel na svet v genih in se ni pustil usodi, da bi mu tudi duha zatrla.
6. Stric, vsi pravijo, da sem jim všeč, a me noben ne mara. Mu pojamram. - Ni druge, kot da se postaviš pred ogledalo in se cel dan ogleduješ, kako si fejst. Odvrne počasi, brez takta in me svetlo gleda v oči.
7.Veš, kaj je boljš od seksa? -Hm. Umetnost?- Ne. Glivice na nogah. -A? - Ja, bolj žgečka in dalj traja.
8. 8.8.2008, Lj: Nevihta je, grmi, bliska se.Toča pada, stric pa mi razlaga, da bi morali raziskati, katere frekvence ustvarjajo oz pospešujejo ustvarjanje ledenih kristalov in katere frekvence jih omejujejo. In potem bi jih osredotočili in jih poslali v nevihtni oblak in tako preprečili točo. Pa se nihče ne ogreje za te zamisli. Ker bi bilo treba v laboratorijih to preizkusiti, raziskovati, pa zato ni nihče zainteresiran. Kdo naj to financira? Kmetje? Vinogradniki?
Bister, razmišljujoč, rad se pošali, predvsem na svoj račun...in ves čas mi skuša svetovati:ne tako, daj sem, ti bom jaz pokazal, kako to zalepiti, kako to urediti, izračunati itd...Spomin ima tako svež, pripoveduje slikovito in duhovito!
Še za nobene vice se nisem toliko nasmejala, kot takrat, ko mi je opisoval vse svoje operacije in nesreče!
Ker vse zabeli s humorjem, tako pač je, pravi. In tako sredi poletja, ko normalni ljudje uživajo morje, plaže, gore in reke...mama, stric in jaz sedimo v hladnem Lj. stanovanju in poslušamo življenjske zgodbe, ki so že skoraj anekdote. Ti dogodki so doživljajski trenutki osebe, s katero smo bili 40 let skregani. A kaj, ko življenje vse preobrača. Kar je bilo ljubo, postane sovražno, kar je bilo odtujeno, se spet zbliža, kar so bila nebesa, je zdaj sodišče in kar je bilo nekoč nerazumljeno, postaja danes dojeto.
...ker prisluhnemo, poskušamo razumeti, doumeti, sprevideti, na novo odkriti. Hja, skoraj da - spreobrniti.
Njegov motto: Koristi na kvadrat, kar ti je ostalo - se pravi, če si telesno hendikepiran, uporabljaj vsaj možgane...
Poskušala bom najti kak mali snemalni kasetofon. Ta človek je živa legenda in vse kar pove, je vredno, da se ohrani... (ima pa tudi veliko priznanj in odlikovanj za svoje patente-tudi v tujini)
lpjasna
P.s.: tekst je stric odobril, se pa tudi sam že pripravlja, da bo enkrat napisal spomine - ko bo imel njegov vnuk čas, da mu pripravi ustrezen program na računalniku, ki bo sam poiskal datume, ko se bo stric spomnil kakega dogodka, ga časovno opredelil in ga dodal že napisanim v tem obdobju) lpjk
