Danes je osemdesetletnica smrti Ivana Cankarja. V knjižnici bodo brali odlomke iz njegovih del in pisem. Sklenila sem, da se tega dogodka moram udeležiti. Samo lepo se moram obleči in ujeti ob pol šestih avtobus, ki postoji kar pred našo hišo.
Vse popoldne se pripravljam. Z navijalkami v laseh sedim pod havbo. Iz garderobe izberem lepo oblačilo in ga zlikam. Na vrsti je še topla prha. Še naličiti se moram.
November je, mraz in zima je pred vrati.
V mislih pa že kar požiram tisto, kar bodo brali v knjižnici. Še pol ure do avtobusa. In potem se mi počutje poslabša. Presneta depresija. Prešine me, da se je končalo moje veselje s Cankarjem. Vzamem tableto in popijem vodo. Namesto na avtobus odidem v posteljo, oblečena v toplo pižamo in ovita v odejo. Očeta poprosim, da mi skuha kavico.
Za danes je bitka izgubljena.
A prihodnja ne bo, se potolažim.
2.
PARTIJA ŠAHA
Sedela sta si nasproti – on in ona. Na mizi pred njima je ležala šahovska plošča. Začela sta igrati.
- Kako naj ga premagam? je prestrašeno pomislila. A spomnila se je, kako ji je nekdo rekel:
- Kar dobro igraš za žensko!
Stiskala je zobe in igrala. A nenadoma je zajela sapo – njen nasprotnik je napravil nepopravljivo napako.
Igra je bila dobljena. Šah. Mat. Imela je bele figure.
Prizanesljiv smehljaj je izginil z njegovega obraza.
- Partija šaha, partija šaha! Ji je donelo skozi misli.
3.
VEČER
Bližal se je večer. Bila je sama. Sedla je pred ogledalo in se pogledala v njem. Temno je bilo, pa je vstala, prižgala luč in stopila k oknu. Preden je spustila rolete, je pogledala k sosedom.
V majhni improvizirani hiški so živeli trije – on, ona in hčerka. Bili so brez elektrike.
- Le kako niso mogli plačati elektrike, da so jim jo odklopili?
Sedela je pred ogledalom.
»Zrcalce, zrcalce na steni, povej!«
Mama jih je ob večerih pripovedovala pravljice, ko je bila še otrok. V njih je videla resnico, ki jo lahko spozna le otrok.
- Kako sem utrujena, je pomislila, ko je pogledala svoj obraz v ogledalu.
Od odprtega okna je prihajal svež zrak. Globoko je vzdihnila.
- Tako dobro mi dene svež zrak, je pomislila. Le zakaj mlada družina ne plačuje elektrike?
Večer je, jutri bo nov dan!
4.
BACHOVE ORGLE
Je mogoče, da je kdo napisal tako lepo glasbo za orgle, kot jo je Jochan Sebastian Bach? Poslušam jo in se počutim, kakor da sem v nebesih. Ne potrebujem nobenih drugih nebes po smrti več. Vrtim si ploščo in zdi se mi, kakor da sem stopila v cerkev.
Preživljal se je z glasbo. Bil je orglar v domači pesmi. Morda je bila glasba zanj prav tako zatočišče in je ob njej pozabil na vsakdanje težave?
5.
PUŠKE IN VRTNICE
No? je in ne morem spati. Lu??je ugasnjena in zdi se, kakor da se tema ?uti. Tišina jo še poudarja. Prisluhnem. Zunaj po cesti pripelje avto in izgine v no?. Čakam, da pripelje vlak. Če se ne bo zgodilo nič drugega, bo pripeljal, kot da je večer. Kolesa udarjajo ob tračnice. Proga ni daleč, vse se sliši tako jasno in glasno.
Pogledam na uro. Kaže čez polnoč. Ne zaspim. Vstanem iz tople postelje, da bi gledala televizijo. Strmenje v prazno je brezupno. Z daljincem grem skozi vse kanale, vendar ne najdem ničesar. Ugasnem ga. Moram zaspati, si mislim. V glavi imam slike iz mojega življenja. Kmalu bo pomlad, a je še hladno.
Pokrijem se z odejo. Vem, da bom jutri prala zavese in čistila okna. Kako bo vse dišalo po svežem in umitem.
In me nenadoma objame spanec.
6
SMRT
Naš sosed je umrl. Kot da še sonce ne more sijati. Nastala je nevihta - bliska in grmi, pogreb bo...
8.
* * *
Moški se brijejo, ker bi bili radi podobni ?enskam.
9.
* * *
Vse ?ivljenje hodiš zaman, na koncu pa te pokopljejo.
10.
SNEG
Po koledarju še ni zima, vendar je sneg ?e zapadel. Danes ga ?e tretji? odstranjujemo z balkonov. Pohorje je pokrito s snegom in ?e ne bo odjuge, bodo lahko ?e smu?ali. Le sneg morajo steptati in urediti proge.
Jaz pa ve? ne bom niti smu?ala in niti drsala. Tako je kakor neko? z orodno telovadbo. Enkrat je treba prenehati...
- Pozimi mora biti sneg, pravi ne?ak Marko. Tudi kmetje pravijo tako. Sneg bojda uni?i mr?es in zemlja se pod sne?no odejo spo?ije.
Le padaj, sneg, na veselje otrok in odraslih.
11.
KONCERT V MOJI SOBI
Mama je prišla k meni v sobo. Mislila sem, da jo je privabila glasba, ker sem ravno poslušala ploš?o. A ona mi je rekla, da je v dnevni sobi vnuk. Igra se s tovornjakom, ki mo?no škripa. Poslušali sva italijanske songe, vseh dvaindvajset pesmi. Rekla sem ji, da pri tako lepi glasbi ne bi smela biti v depresiji. Le kaj naj napravim, da mi ve? ne bo treba hoditi k psihiatru?
Ploš?a se je vrtela celo uro. Potem sva poslušali še Slovenski oktet. Prišel je o?e in povedal, da je vnuk ?e odšel, vendar sva mu z mamo rekli, da imava za nekaj ?asa koncert.
Mama je še po?akala, da je šel spat tudi dedek in bo lahko sama v dnevni sobi gledala na miru televizijo.
12.
OTROŠKA HIŠA
V Hotinji vasi je bil prvi pomladni dan zelo lep. Šla sem na balkon ig gledala, kako se otroci igrajo. Napravili so si hišo. Vprašala sem jih, ?e lahko pridem na obisk. Jernej, najmlajši ne?ak me je povabil v njihovo otroško hišo
Narejena je bila iz desk in starih vrat, imela pa je preozek vhod, da bi lahko vstopila. Samo glavo sem pomolila vanjo. Notri so imeli sede?e in na polici skodelice za kavo. Tudi vodovod so si napravili. Na steho so postavili posodo z vodo in speljali iz nje cev. Tudi straniš?e so si napravili. Videti je bila kot prava hiša v naravi.
- Samo še mre?a za spanje manjka in mre?a proti mr?esu. Pravi arhitekti ste! sem jim rekla.
Pustila sem jih, da se naprej igrajo sami. Nenavadno topel dan za prvi pomladni dan je, sem pomislila in odšla nazaj v hišo.
1.
DANES SEM BITKO IZGUBILA
Danes je osemdesetletnica smrti Ivana Cankarja. V knjižnici bodo brali odlomke iz njegovih del in pisem. Sklenila sem, da se tega dogodka moram udeležiti. Samo lepo se moram obleči in ujeti ob pol šestih avtobus, ki postoji kar pred našo hišo.
Vse popoldne se pripravljam. Z navijalkami v laseh sedim pod havbo. Iz garderobe izberem lepo oblačilo in ga zlikam. Na vrsti je še topla prha. Še naličiti se moram.
November je, mraz in zima je pred vrati.
V mislih pa že kar požiram tisto, kar bodo brali v knjižnici. Še pol ure do avtobusa. In potem se mi počutje poslabša. Presneta depresija. Prešine me, da se je končalo moje veselje s Cankarjem. Vzamem tableto in popijem vodo. Namesto na avtobus odidem v posteljo, oblečena v toplo pižamo in ovita v odejo. Očeta poprosim, da mi skuha kavico.
Za danes je bitka izgubljena.
A prihodnja ne bo, se potolažim.
2.
PARTIJA ŠAHA
Sedela sta si nasproti – on in ona. Na mizi pred njima je ležala šahovska plošča. Začela sta igrati.
- Kako naj ga premagam? je prestrašeno pomislila. A spomnila se je, kako ji je nekdo rekel:
- Kar dobro igraš za žensko!
Stiskala je zobe in igrala. A nenadoma je zajela sapo – njen nasprotnik je napravil nepopravljivo napako.
Igra je bila dobljena. Šah. Mat. Imela je bele figure.
Prizanesljiv smehljaj je izginil z njegovega obraza.
- Partija šaha, partija šaha! Ji je donelo skozi misli.
3.
VEČER
Bližal se je večer. Bila je sama. Sedla je pred ogledalo in se pogledala v njem. Temno je bilo, pa je vstala, prižgala luč in stopila k oknu. Preden je spustila rolete, je pogledala k sosedom.
V majhni improvizirani hiški so živeli trije – on, ona in hčerka. Bili so brez elektrike.
- Le kako niso mogli plačati elektrike, da so jim jo odklopili?
Sedela je pred ogledalom.
»Zrcalce, zrcalce na steni, povej!«
Mama jih je ob večerih pripovedovala pravljice, ko je bila še otrok. V njih je videla resnico, ki jo lahko spozna le otrok.
- Kako sem utrujena, je pomislila, ko je pogledala svoj obraz v ogledalu.
Od odprtega okna je prihajal svež zrak. Globoko je vzdihnila.
- Tako dobro mi dene svež zrak, je pomislila. Le zakaj mlada družina ne plačuje elektrike?
Večer je, jutri bo nov dan!
4.
BACHOVE ORGLE
Je mogoče, da je kdo napisal tako lepo glasbo za orgle, kot jo je Jochan Sebastian Bach? Poslušam jo in se počutim, kakor da sem v nebesih. Ne potrebujem nobenih drugih nebes po smrti več. Vrtim si ploščo in zdi se mi, kakor da sem stopila v cerkev.
Preživljal se je z glasbo. Bil je orglar v domači pesmi. Morda je bila glasba zanj prav tako zatočišče in je ob njej pozabil na vsakdanje težave?
5.
PUŠKE IN VRTNICE
No? je in ne morem spati. Lu??je ugasnjena in zdi se, kakor da se tema ?uti. Tišina jo še poudarja. Prisluhnem. Zunaj po cesti pripelje avto in izgine v no?. Čakam, da pripelje vlak. Če se ne bo zgodilo nič drugega, bo pripeljal, kot da je večer. Kolesa udarjajo ob tračnice. Proga ni daleč, vse se sliši tako jasno in glasno.
Pogledam na uro. Kaže čez polnoč. Ne zaspim. Vstanem iz tople postelje, da bi gledala televizijo. Strmenje v prazno je brezupno. Z daljincem grem skozi vse kanale, vendar ne najdem ničesar. Ugasnem ga. Moram zaspati, si mislim. V glavi imam slike iz mojega življenja. Kmalu bo pomlad, a je še hladno.
Pokrijem se z odejo. Vem, da bom jutri prala zavese in čistila okna. Kako bo vse dišalo po svežem in umitem.
In me nenadoma objame spanec.
6
SMRT
Naš sosed je umrl. Kot da še sonce ne more sijati. Nastala je nevihta - bliska in grmi, pogreb bo...
8.
* * *
Moški se brijejo, ker bi bili radi podobni ?enskam.
9.
* * *
Vse ?ivljenje hodiš zaman, na koncu pa te pokopljejo.
10.
SNEG
Po koledarju še ni zima, vendar je sneg ?e zapadel. Danes ga ?e tretji? odstranjujemo z balkonov. Pohorje je pokrito s snegom in ?e ne bo odjuge, bodo lahko ?e smu?ali. Le sneg morajo steptati in urediti proge.
Jaz pa ve? ne bom niti smu?ala in niti drsala. Tako je kakor neko? z orodno telovadbo. Enkrat je treba prenehati...
- Pozimi mora biti sneg, pravi ne?ak Marko. Tudi kmetje pravijo tako. Sneg bojda uni?i mr?es in zemlja se pod sne?no odejo spo?ije.
Le padaj, sneg, na veselje otrok in odraslih.
11.
KONCERT V MOJI SOBI
Mama je prišla k meni v sobo. Mislila sem, da jo je privabila glasba, ker sem ravno poslušala ploš?o. A ona mi je rekla, da je v dnevni sobi vnuk. Igra se s tovornjakom, ki mo?no škripa. Poslušali sva italijanske songe, vseh dvaindvajset pesmi. Rekla sem ji, da pri tako lepi glasbi ne bi smela biti v depresiji. Le kaj naj napravim, da mi ve? ne bo treba hoditi k psihiatru?
Ploš?a se je vrtela celo uro. Potem sva poslušali še Slovenski oktet. Prišel je o?e in povedal, da je vnuk ?e odšel, vendar sva mu z mamo rekli, da imava za nekaj ?asa koncert.
Mama je še po?akala, da je šel spat tudi dedek in bo lahko sama v dnevni sobi gledala na miru televizijo.
12.
OTROŠKA HIŠA
V Hotinji vasi je bil prvi pomladni dan zelo lep. Šla sem na balkon ig gledala, kako se otroci igrajo. Napravili so si hišo. Vprašala sem jih, ?e lahko pridem na obisk. Jernej, najmlajši ne?ak me je povabil v njihovo otroško hišo
Narejena je bila iz desk in starih vrat, imela pa je preozek vhod, da bi lahko vstopila. Samo glavo sem pomolila vanjo. Notri so imeli sede?e in na polici skodelice za kavo. Tudi vodovod so si napravili. Na steho so postavili posodo z vodo in speljali iz nje cev. Tudi straniš?e so si napravili. Videti je bila kot prava hiša v naravi.
- Samo še mre?a za spanje manjka in mre?a proti mr?esu. Pravi arhitekti ste! sem jim rekla.
Pustila sem jih, da se naprej igrajo sami. Nenavadno topel dan za prvi pomladni dan je, sem pomislila in odšla nazaj v hišo.
