»Našla si bom izvoljenca,« razmišlja odraslo dekle.
»Tistemu bom dala najfinejši par rokavic, ki ga bodo grele v zimskem mrazu.«
»Imel bo najlepše, najnežnejše in najbolj moške roke…«
Skrivoma vzame prihranjen denar. Nikomur od domačih ne črhne niti besede. Živi v ne prevelikem mestu. V starem delu mesta je vse polno trgovinic…
Doma pove, da mora nujno po nakupih ter da se vrne še pred mrakom.
Nastane oblačen popoldan, ki je najprimernejši za nakupe. V vsako trgovinico, kjer imajo na zalogi vsaj dva para zimskih rokavic, vstopi, si jih ogleda in razmišlja:
»Toda katere bodo ustrezale mojemu izvoljencu?«
Končno se odloči za ene. Niso črne, niso predebele ne prevelike, vendar moške. Cena res ni tako nizka. Toda taka stvar se kupi samo enkrat v življenju! Iz skritega žepa izvleče majhno denarnico, iz nje bankovce in plača. Da doma ne bi posumili, kupi na koncu v samopostrežni še nekaj vsakdanjih stvari, ki jih potrebuje doma.
Pada že mrak, ko se vrne domov. Tudi videz na obrazu zaigra, da je takšen kot vedno.
Zvečer dolgo ne more zaspati. Ob limonadi in prižgani televiziji je zatopljena čisto v svoje misli.
Komu naj da rokavice?
Pred očmi ji kakor na filmskem traku prihajajo moški njenih sanj. In se ne odloči.
Čez dan je do domačih takšna, kot je bila prej. Ko pa pade večer, ji domišljija spet deluje. Črn, plavolas, starejši, vitek…
Izbiranje traja dolgo.
Na koncu pride do najbolj bolečega spoznanja, da je NIHČE PRAVZAPRAV NIMA RAD. Uvidi, da je to pri izbiri najvažnejše.
Vrne se v vsakdanje življenje, par najlepših rokavic pa ostane skritih v omari.
Mine leto dni, ko je povabljena na praznovanje rojstnega dne nekega dobrega znanca. Ker bodo odšli tja vsi sorodniki, bo odšla tudi ona. Kako se spodobi, je treba imeti tudi darilo.
Nenadoma se spomni shranjenega para rokavic.
»Bolje je, kot da sprhnijo v kotu pozabljene, saj princa iz sanj, ki bi jo imel rad, ni. Tudi vreme postaja že hladno. Vsaj nekdo bo imel korist od njih.«
Znanec je zelo vesel darila in si rokavice dolgo ogleduje.
Človek pač ne more samo sanjati, si misli dekle. Na koncu je srečna in zadovoljna.
»Našla si bom izvoljenca,« razmišlja odraslo dekle.
»Tistemu bom dala najfinejši par rokavic, ki ga bodo grele v zimskem mrazu.«
»Imel bo najlepše, najnežnejše in najbolj moške roke…«
Skrivoma vzame prihranjen denar. Nikomur od domačih ne črhne niti besede. Živi v ne prevelikem mestu. V starem delu mesta je vse polno trgovinic…
Doma pove, da mora nujno po nakupih ter da se vrne še pred mrakom.
Nastane oblačen popoldan, ki je najprimernejši za nakupe. V vsako trgovinico, kjer imajo na zalogi vsaj dva para zimskih rokavic, vstopi, si jih ogleda in razmišlja:
»Toda katere bodo ustrezale mojemu izvoljencu?«
Končno se odloči za ene. Niso črne, niso predebele ne prevelike, vendar moške. Cena res ni tako nizka. Toda taka stvar se kupi samo enkrat v življenju! Iz skritega žepa izvleče majhno denarnico, iz nje bankovce in plača. Da doma ne bi posumili, kupi na koncu v samopostrežni še nekaj vsakdanjih stvari, ki jih potrebuje doma.
Pada že mrak, ko se vrne domov. Tudi videz na obrazu zaigra, da je takšen kot vedno.
Zvečer dolgo ne more zaspati. Ob limonadi in prižgani televiziji je zatopljena čisto v svoje misli.
Komu naj da rokavice?
Pred očmi ji kakor na filmskem traku prihajajo moški njenih sanj. In se ne odloči.
Čez dan je do domačih takšna, kot je bila prej. Ko pa pade večer, ji domišljija spet deluje. Črn, plavolas, starejši, vitek…
Izbiranje traja dolgo.
Na koncu pride do najbolj bolečega spoznanja, da je NIHČE PRAVZAPRAV NIMA RAD. Uvidi, da je to pri izbiri najvažnejše.
Vrne se v vsakdanje življenje, par najlepših rokavic pa ostane skritih v omari.
Mine leto dni, ko je povabljena na praznovanje rojstnega dne nekega dobrega znanca. Ker bodo odšli tja vsi sorodniki, bo odšla tudi ona. Kako se spodobi, je treba imeti tudi darilo.
Nenadoma se spomni shranjenega para rokavic.
»Bolje je, kot da sprhnijo v kotu pozabljene, saj princa iz sanj, ki bi jo imel rad, ni. Tudi vreme postaja že hladno. Vsaj nekdo bo imel korist od njih.«
Znanec je zelo vesel darila in si rokavice dolgo ogleduje.
Človek pač ne more samo sanjati, si misli dekle. Na koncu je srečna in zadovoljna.
