Boža Majcen se kot ljubiteljska slikarka že vrsto let intenzivno izobražuje pod mentorstvom številnih znanih domačih likovnih ustvarjalcev, svoj bogat slikarski opus pa je usmerila v dva popolnoma različna slogovno tematska sklopa. Njena osnovna motivika so krajine, vedute in cvetlična tihožitja, ki jih ustvarja v slogu barvnega realizma pogosto na prehodu v bolj poudarjeno slikovitost z impresionističnimi reminiscencami, posredujoč likovni celoti romantično ali nostalgično vzdušje, v primeru mestnih vedut pa rada upodablja zgodovinske stavbe z arhaičnim nadihom.
Za tokratno samostojno razstavo v galeriji RRRudolf, v okviru Mariborske literarne družbe, je izbrala dela iz novejšega ustvarjalnega obdobja, ki sodijo v drugi sklop njenega opusa. To so bodisi abstraktno asociativna dela v smislu organske stilizacije, bodisi geometrijske abstrakcije, s katerimi vsako leto sodeluje na razpisih za regijske in državno tematsko razstavo v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, katere selektorja sta izmenično akad. slik. Janez Zalaznik in Robert Lozar.
Mnoga dela so tako nastala na različne predpisane tematike, kot so Polnost praznine, Videz tipnega (tekstura, faktura, šrafura, raster), Oblo in oglato (kubizem) in druge, kot je na primer poklon Kandinskemu idr. Temu ustrezne so tudi tematske upodobitve, ki pa jim je Boža Majcen vdihnila lastna videnja v smislu reinterpretacij oziroma variacij na predpisano temo. Skrajno samosvoje so njene slike manjših formatov, ki jih sestavlja v stenske montaže, kot je na primer delo Marigenitus ali ustvarjen (rojen) iz morja, iz devetih tabel, slogovno pa jih dopolnjujeta še dve podolžni sliki večjega formata, ki jih je umetnica vse ustvarila v obliki risbe s pomočjo debelejših linij, vključno z barvnimi ploskvami, posredujoč malodane vtis sitotiska.
Podobe posredujejo asociacije na morsko floro in favno, hkrati pa učinkujejo vibracijsko v smislu vodnega toka. Druga stenska montaža se imenuje Transforma, kjer gre za šest sestavljenih slik manjših formatov, ki s pripadajočo večjo sliko tvorijo videz poliptiha. Tukaj izstopa kontrastiranje nepestrih odtenkov sive, črne in bele proti toplim rumenim in rdečim odtenkom, kontrastno pa je tudi zoperstavljanje pravokotnih in linearnih oblik proti ovalnim, ki pogosto učinkujejo kot votle oblike (kot že omenjena polnost praznine).
Boža Majcen je očitno raziskujoča ustvarjalka, ki se rada preizkuša v različnih slogovnih izrazih, likovnih tematikah in motivih, hkrati pa svoje znanje neprestano dopolnjuje pri različnih mentorjih, ohranjajoč svojo lastno pot.
Boža Majcen se kot ljubiteljska slikarka že vrsto let intenzivno izobražuje pod mentorstvom številnih znanih domačih likovnih ustvarjalcev, svoj bogat slikarski opus pa je usmerila v dva popolnoma različna slogovno tematska sklopa. Njena osnovna motivika so krajine, vedute in cvetlična tihožitja, ki jih ustvarja v slogu barvnega realizma pogosto na prehodu v bolj poudarjeno slikovitost z impresionističnimi reminiscencami, posredujoč likovni celoti romantično ali nostalgično vzdušje, v primeru mestnih vedut pa rada upodablja zgodovinske stavbe z arhaičnim nadihom.
Za tokratno samostojno razstavo v galeriji RRRudolf, v okviru Mariborske literarne družbe, je izbrala dela iz novejšega ustvarjalnega obdobja, ki sodijo v drugi sklop njenega opusa. To so bodisi abstraktno asociativna dela v smislu organske stilizacije, bodisi geometrijske abstrakcije, s katerimi vsako leto sodeluje na razpisih za regijske in državno tematsko razstavo v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, katere selektorja sta izmenično akad. slik. Janez Zalaznik in Robert Lozar.
Mnoga dela so tako nastala na različne predpisane tematike, kot so Polnost praznine, Videz tipnega (tekstura, faktura, šrafura, raster), Oblo in oglato (kubizem) in druge, kot je na primer poklon Kandinskemu idr. Temu ustrezne so tudi tematske upodobitve, ki pa jim je Boža Majcen vdihnila lastna videnja v smislu reinterpretacij oziroma variacij na predpisano temo. Skrajno samosvoje so njene slike manjših formatov, ki jih sestavlja v stenske montaže, kot je na primer delo Marigenitus ali ustvarjen (rojen) iz morja, iz devetih tabel, slogovno pa jih dopolnjujeta še dve podolžni sliki večjega formata, ki jih je umetnica vse ustvarila v obliki risbe s pomočjo debelejših linij, vključno z barvnimi ploskvami, posredujoč malodane vtis sitotiska.
Podobe posredujejo asociacije na morsko floro in favno, hkrati pa učinkujejo vibracijsko v smislu vodnega toka. Druga stenska montaža se imenuje Transforma, kjer gre za šest sestavljenih slik manjših formatov, ki s pripadajočo večjo sliko tvorijo videz poliptiha. Tukaj izstopa kontrastiranje nepestrih odtenkov sive, črne in bele proti toplim rumenim in rdečim odtenkom, kontrastno pa je tudi zoperstavljanje pravokotnih in linearnih oblik proti ovalnim, ki pogosto učinkujejo kot votle oblike (kot že omenjena polnost praznine).
Boža Majcen je očitno raziskujoča ustvarjalka, ki se rada preizkuša v različnih slogovnih izrazih, likovnih tematikah in motivih, hkrati pa svoje znanje neprestano dopolnjuje pri različnih mentorjih, ohranjajoč svojo lastno pot.
