Avstrijsko štajerski slikar in kipar Richard Gert, ki se hkrati ukvarja z organiziranjem likovnih kolonij in se jih pogosto tudi sam udeležuje, se na prvega februarja 2017 v Galeriji RRRudolf mariborskemu kulturnemu občinstvu prvič samostojno predstavlja z izborom likovnih del v različnih tehnikah iz obsežnega projekta v razvoju s simbolnim nazivom Babylon.
Posebnost najnovejše Gertove faze je uporaba črk, številk in celo not, kot osnovnih likovnih objektov na slikovni površini. Prevladuje mrežasta kompozicija in asocira na antične rimske rokopise v kapitalah, vendar praviloma nepovezane v prepoznavne besede, formule ali melodije. Tukaj se tudi skriva simbolna povezava z jezikovno zmedo ob nedokončani izgradnji Babilonskega stolpa, ko so ljudje hoteli doseči božanske višave in jih je zaradi nečimrnosti kaznoval sam Stvarnik (podoben nauk sporoča mitološka zgodba o Dedalu in Ikaru). Zanimivo, da ima nekoliko ominozno obliko nedokončanega okroglega stolpa tudi stavba Evropskega parlamenta v Strasbourgu (Architecture -Studio). Verjetno je bil prvi avtor, ki je uporabil črke oziroma besede in celo številke, ne le kot literarno, marveč tudi kot likovno izrazno sredstvo frankovski teolog in menih Rhabanus Maurus Magnencius (780 - 856), v svojem delu De laudibus sanctae crucis (O hvalnicah svetemu križu), v novejši umetnosti pa najdemo letrizme ali uporabo črk in številk predvsem v kubizmu, pop-artu in francoskem letrizmu.
Richard Gert uporablja v praviloma mrežastih kompozicijah kombinacije različnih tehnik in materialov, od kolažev na papirju ali kartonu do olja na platnu in mešanih tehnik, praviloma na temeljnikih kvadratnih oblik, ki pa se lahko sestavljajo v poljubne poliptihe, bodisi navpično ali horizontalno. Likovna celota posreduje izrazito globinsko prostorsko iluzijo, pogosto z videzom rokopisnega palimpsesta ali celo stenskih grafitov.
K babilonski fazi sodijo hkrati skulpture v raznovrstnih materialih, bodisi v obliki kubusov ali njihovih izpeljank ter antropomorfnih figur, s katerimi se je že skupinsko predstavil na lanski razstavi v galeriji DLUM, ukvarja pa se še s keramiko in rezbarjenjem v lesu.
Gre torej za vsestranskega likovnega ustvarjalca v neposredni bližini meje, ki je s stanovanjsko hišo in ateljejem v svojem Wagendorfu poskrbel za pravo atrakcijo, saj je notranja oprema, stenske dekoracije in celo peči v celoti njegovo avtorsko delo, vredno ogleda.
Avstrijsko štajerski slikar in kipar Richard Gert, ki se hkrati ukvarja z organiziranjem likovnih kolonij in se jih pogosto tudi sam udeležuje, se na prvega februarja 2017 v Galeriji RRRudolf mariborskemu kulturnemu občinstvu prvič samostojno predstavlja z izborom likovnih del v različnih tehnikah iz obsežnega projekta v razvoju s simbolnim nazivom Babylon.
Posebnost najnovejše Gertove faze je uporaba črk, številk in celo not, kot osnovnih likovnih objektov na slikovni površini. Prevladuje mrežasta kompozicija in asocira na antične rimske rokopise v kapitalah, vendar praviloma nepovezane v prepoznavne besede, formule ali melodije. Tukaj se tudi skriva simbolna povezava z jezikovno zmedo ob nedokončani izgradnji Babilonskega stolpa, ko so ljudje hoteli doseči božanske višave in jih je zaradi nečimrnosti kaznoval sam Stvarnik (podoben nauk sporoča mitološka zgodba o Dedalu in Ikaru). Zanimivo, da ima nekoliko ominozno obliko nedokončanega okroglega stolpa tudi stavba Evropskega parlamenta v Strasbourgu (Architecture -Studio). Verjetno je bil prvi avtor, ki je uporabil črke oziroma besede in celo številke, ne le kot literarno, marveč tudi kot likovno izrazno sredstvo frankovski teolog in menih Rhabanus Maurus Magnencius (780 - 856), v svojem delu De laudibus sanctae crucis (O hvalnicah svetemu križu), v novejši umetnosti pa najdemo letrizme ali uporabo črk in številk predvsem v kubizmu, pop-artu in francoskem letrizmu.
Richard Gert uporablja v praviloma mrežastih kompozicijah kombinacije različnih tehnik in materialov, od kolažev na papirju ali kartonu do olja na platnu in mešanih tehnik, praviloma na temeljnikih kvadratnih oblik, ki pa se lahko sestavljajo v poljubne poliptihe, bodisi navpično ali horizontalno. Likovna celota posreduje izrazito globinsko prostorsko iluzijo, pogosto z videzom rokopisnega palimpsesta ali celo stenskih grafitov.
K babilonski fazi sodijo hkrati skulpture v raznovrstnih materialih, bodisi v obliki kubusov ali njihovih izpeljank ter antropomorfnih figur, s katerimi se je že skupinsko predstavil na lanski razstavi v galeriji DLUM, ukvarja pa se še s keramiko in rezbarjenjem v lesu.
Gre torej za vsestranskega likovnega ustvarjalca v neposredni bližini meje, ki je s stanovanjsko hišo in ateljejem v svojem Wagendorfu poskrbel za pravo atrakcijo, saj je notranja oprema, stenske dekoracije in celo peči v celoti njegovo avtorsko delo, vredno ogleda.
