Slikar Zmago Kovač brez dvoma sodi med umetnike z visoko ekološko zavestjo, kar se hkrati neposredno odraža tudi v njegovem motivskem in tematskem svetu, saj najde navdih za svoja umetniška dela izključno v nedotaknjeni naravi, s katero je zmeraj v neposrednem stiku.
Abstraktno asociativni gozdovi Zmaga Kovača se zdijo kot neskončno tkanje med seboj prepletajočih se in vibrirajočih risarskih omrežij vejevja z neprestano izmenjujočimi se potezami, lisami in večjimi barvnimi ploskvami žareče rdečih, oranžnih in rumenih odtenkov v modulacijskem kontrastu s hladno modrimi in zelenimi partijami, povzročajoč izrazito globinsko prostorsko iluzijo. Nekoč skoraj izključno enakomerno ritmizirano, razsrediščeno, po vertikalni in horizontalni osi adicijsko kompozicijo, je umetnik dopolnil s centralno komponiranimi, proti periferiji temeljnika izžarevajočimi aluzivnimi drevesi s podrastjem, kot da bi šlo za erupcijo energijskih silnic. S skrivnostno, nadnaravno energijo nabiti gozdovi koloristično nihajo med poletno in jesensko atmosfero, kot da ni zime in pomladi, ker ni rojstva in umiranja, marveč je vse eno samo prekipevajoče življenje, z močno aluzijo na duhovno, transcendentno stvarnost. Ne nazadnje pa lahko zaznamo tudi sinestetično učinkovanje likovne celote v smislu Klangfarbenmelodie ali melodije zvočnih barv na prehodu iz pozne romantike v zgodnjo atonalnost, saj gre tudi pri likovni zasnovi za nizanje barvnih linij in tonov po vertikali (harmonija) in horizontali (melodija).
V novejšem času sega umetnikov motivski svet tudi na področje vode, točneje do valov reke Drave, kamor se odpira čudovit pogled iz njegove domače hiše pri Kamnici, vendar v presenetljivi, zahtevni tehniki lesenega reliefa (cedra idr.), s stiliziranimi valovi in občasnimi vrtinci, kamor lahko vlaga tudi zaobljene rečne kamne.
Ob tokratni razstavi v galeriji RRRudolf je umetnik prvič združil obe zvrsti svoje likovne ustvarjalnosti, tako da imamo na ogled jukstaponirane, kontrastno učinkujoče slike na eni in reliefe na drugi strani, pri čemer jih lahko skupno ikonografsko opredelimo glede na štiri filozofske praelemente, kjer predstavljajo leseni objekti vodo in zemljo, akrili na platnu pa ogenj in zrak. Zmago Kovač tako dokazuje neprestano inventivnost in bogato domišljijo na področju likovnih zvrsti in tehnik, ohranjajoč hkrati zvestobo svojemu neizčrpnemu navdihu, naravi.
Slikar Zmago Kovač brez dvoma sodi med umetnike z visoko ekološko zavestjo, kar se hkrati neposredno odraža tudi v njegovem motivskem in tematskem svetu, saj najde navdih za svoja umetniška dela izključno v nedotaknjeni naravi, s katero je zmeraj v neposrednem stiku.
Abstraktno asociativni gozdovi Zmaga Kovača se zdijo kot neskončno tkanje med seboj prepletajočih se in vibrirajočih risarskih omrežij vejevja z neprestano izmenjujočimi se potezami, lisami in večjimi barvnimi ploskvami žareče rdečih, oranžnih in rumenih odtenkov v modulacijskem kontrastu s hladno modrimi in zelenimi partijami, povzročajoč izrazito globinsko prostorsko iluzijo. Nekoč skoraj izključno enakomerno ritmizirano, razsrediščeno, po vertikalni in horizontalni osi adicijsko kompozicijo, je umetnik dopolnil s centralno komponiranimi, proti periferiji temeljnika izžarevajočimi aluzivnimi drevesi s podrastjem, kot da bi šlo za erupcijo energijskih silnic. S skrivnostno, nadnaravno energijo nabiti gozdovi koloristično nihajo med poletno in jesensko atmosfero, kot da ni zime in pomladi, ker ni rojstva in umiranja, marveč je vse eno samo prekipevajoče življenje, z močno aluzijo na duhovno, transcendentno stvarnost. Ne nazadnje pa lahko zaznamo tudi sinestetično učinkovanje likovne celote v smislu Klangfarbenmelodie ali melodije zvočnih barv na prehodu iz pozne romantike v zgodnjo atonalnost, saj gre tudi pri likovni zasnovi za nizanje barvnih linij in tonov po vertikali (harmonija) in horizontali (melodija).
V novejšem času sega umetnikov motivski svet tudi na področje vode, točneje do valov reke Drave, kamor se odpira čudovit pogled iz njegove domače hiše pri Kamnici, vendar v presenetljivi, zahtevni tehniki lesenega reliefa (cedra idr.), s stiliziranimi valovi in občasnimi vrtinci, kamor lahko vlaga tudi zaobljene rečne kamne.
Ob tokratni razstavi v galeriji RRRudolf je umetnik prvič združil obe zvrsti svoje likovne ustvarjalnosti, tako da imamo na ogled jukstaponirane, kontrastno učinkujoče slike na eni in reliefe na drugi strani, pri čemer jih lahko skupno ikonografsko opredelimo glede na štiri filozofske praelemente, kjer predstavljajo leseni objekti vodo in zemljo, akrili na platnu pa ogenj in zrak. Zmago Kovač tako dokazuje neprestano inventivnost in bogato domišljijo na področju likovnih zvrsti in tehnik, ohranjajoč hkrati zvestobo svojemu neizčrpnemu navdihu, naravi.
