Akad. slikarka in pesnica Mira Uršič predstavlja na tokratni samostojni razstavi v Galeriji RRRudolf izbor del iz dveh likovnih ciklov, pri čemer daje v zgornji etaži na ogled originalne kolažirane ilustracije za otroško slikanico Moj svet Andreje Poljanec, v spodnji etaži pa upodobitve znancev s stopnjevanjem formatov iz njenega obsežnega portretnega opusa, kjer se še posebej rada posveča prisrčni, družinski žanrski motiviki novorojencev in na sploh otrok v družbi z materami in očeti.
Mira Uršič pogosto komponira svoja slikarska dela v obliki kolažev, z različnimi motivi razporejenimi okoli glavnega, kar bi lahko označili kot motivski "sinkretizem" s katerim ustvarja vtis simultanega večdimenzionalnega dogajanja, povezujoč različne osebe, kraje in dogodke v večpomensko likovno pripoved, za razliko pa so tokratne ilustracije kompozicijsko razsrediščene v smislu omrežja z enovito didaktično vsebino.
Razstavljene ilustracije so v detajlih nekoliko drugačne kot objavljene, saj jih je v zadnji fazi prilagodila željam naročnika. Slikanica je izšla pri mariborski založbi Jasa, v okviru zbirke Onežimo svet, po idejni zasnovi Aneja Sama, ki je tudi njen urednik. Avtorica knjige, dr. Andreja Poljanec, spec. zakonske in družinske terapije, je spremno besedo pod motom »otrok v osrčju življenja« namenila staršem, vzgojiteljem, babicam, dedkom in tetam, torej vsem tistim, ki bodo pričujočo publikacijo brali predšolskim malčkom.
V bistvu gre za posamezne besede ob slikah, ki naj spodbujajo otrokovo optimistično vzdušje, a hkrati tudi bralčevo, saj je knjiga »pripomoček za spoznavanje otroka in sebe.« Enostavne pojme, kot so mami, medo, račka, muc, kuža, miza, stol, roža itn., avtorica stopnjuje s povezavami kot so ptiček poje, sonce sije, metulj pleše, vse do preprostih stavkov, kot na primer kokoš nese jajca, krava daje mleko, iz mleka dobimo jogurt, skuto, sir, smetano in tako naprej, vse do končne portretne upodobitve družinskega »svetega« trojstva, očeta, mame in otroka v trojnem objemu, z geslom »življenje poraja življenje«.
Zanimiva je primerjava originalov, ki jih je Mira Uršič pritrdila na tapete z letvicami, izogibajoč se standardnim okvirjem, kot bi šlo za antične rotuluse, z objavljenimi ilustracijami v knjigi. Na razstavljenih delih se namreč opazijo bogate površinske strukture nalepljenih izrezov iz različnih revij v kombinaciji z umetničinimi risbami, slikami in izrezi fotografij njenih že prej ustvarjenih del, dopolnjenih s tekstilnimi aplikacijami različnih vzorcev. V slogovnem pogledu preide sprva fauvistično navdihnjena figuralika Mire Uršič kasneje v plastični in barvni realizem, dosegajoč različne stopnje naturalizma, z občasnimi reminiscencami na impresionizem, do malodane fotorealističnega obravnavanja motiva.
Pričujočo razstavo lahko smatramo za pravo rariteto, saj so samostojne predstavitve likovnih del Mire Uršič na našem koncu resnična izjema.