1. Slikar: sprehaja se skozi mesto. Po ulicah, trgih, čez mostove, pod nadstreški. Postopa. Opazuje in včasih tudi zalezuje ter nagovarja. Ženske. Memorira. beleži.
Vsak pogled slika; vsaka ženska darilo.
2. Vse zbrano gradivo transformira v iluzijo. Odvzema, dodaja. Slika.
Vse naredi bolj resnično, kot je v stvarnosti. Bolj erotično, bolj privlačno.
Ženske sleče, iz mestnih vedut naredi njihov bivanjski okvir, podari jim rože.
Iz spomina izbrska najbolj čutne drobce in jih z ekspresivno gesto in barvno nanese na platno.
3. Spi s sliko. Večkrat. Ponoči in podnevi. Sanja. Tudi to doslika, doda, prilepi.
4. Sliko uokviri in jo obesi na steno, jo pokaže. Potem iluzija ponovno postane stvarnost. Drugačna, a oprijemljivo čutna.
5. Zdaj nastopimo mi: Poželjivo kot kakšni ogleduhi se slinimo in naslajamo. Povprašujemo po imenu žensk, njihovih naslovih, telefonskih številkah, redko po cenah, ki jih imajo slike.
6. Ničesar ne zvemo. Zvečer ležemo z njimi, z ženskami in slikami, podnevi o njih sanjarimo. Postajajo naša obsesija.
