na mojem ste kukuruzištu
vrane
ruže zasadile
djevojčica niče pod staklenim zvonom
plavušica raspupanih sisica
strašilo i dječak zečicu promatraju
a vrane se smiju
buahahahahaha
ponekad je pivo bolje od žene
a kauč udobniji od bračnog kreveta
ne jedite moje kukuruze
to su dukati
srp zabijam djevojčici u leđa
ne plače
samo krv bljuje
sjekira i strašilo su moja oružja
rješavam se stresa
na zemlju i u zemlju
zemlja je jedino važna
valjda
dok strašilo apsorbira dječaka
ili dječak apsorbira strašilo
Split, 12. 11. 2011.
SKIN-ARTIST
Ne valjaju ti ništa slike,
promrmlja on,
s druge strane šanka,
vođen lažnim uvjerenjem
u pravo na slobodu govora.
Podigoh glavu i nabacih osmjeh,
jezikom navlažih polomljene zube,
polako mu priđoh i upitah:
Jeli ba jarane, kome ne valjaju slike?
BUM!!!
Čujem da mu je neki kiropraktičar
koliko–toliko
ipak uspio namjestiti nos.
Čujem da trpi bolove
za promjene vremena.
Čujem da je za blagdane sve depresivniji
iako vjeruje u malog Isusa
koji na oblaku čuči.
Čujem da više ne troši po barovima.
Ne jebu ga više barske mušice.
Sve ga je teže vidjeti u Centru...
Veliko je zadovoljstvo biti umjetnik
koji svojoj umjetnosti
pored intelektualne
može pružiti i fizičku obranu.
Proud to be skin-artist!
Split, 24. 12. 2010.
JUŽINA JE
južina je
no nisam li to i ja
iritiran tupim pritiskom vjetra
na potiljak
čelo
pupak
začeo s grafomanskim besmislom
iživljavati (ne)estetske nazore
južina je
a moji stihovi
napuhani kao vakumirani jogurt
uzavreli
uskuhali
neskladni kao plime
u ateljeu na Firulama
nižu se bez rime
o more moje
zašto se pjeniš
ti kao da se smiješ
trajektu koji kašljuca jecajući
ti kao da želiš osoliti
ćelavu glavu brodskog kapetana
uzavrelo
ti si kao jogurt
kiseliš
nešto podobno acidofilu
južina je...
Split, 1996.
ZBOG POEZIJE
zbog jednog stiha
u drukčiju budućnost
najebao zbog poezije
kao mnogo puta prije
uskraćen za vaganu
ne prvi put
najebao od životinja
nesposobnih za poimanje fikcije
najebao od ego-tripaša
koji vide sebe u pjesmama
i misle da ih tamo vide i drugi
kao da svi čitaju moje pjesme
da
baš ih čitaju
ciiiiijela srednja umjetnička ih čita
moj mozak je spolni organ
penetrirat ću u sve tvoje prijateljice
dublje nego u tebe
vjeruj mi
i ako te prepoznaju u pjesmama
zavide ti
dok trljaju svoje maloljetne klitorise
Split, 13. 4. 2011.
BIJAH TIN I BIJAH VINO
Niti sam čitao Tina, ni kušao vina,
a pjesnih jedan pjev
tako nalik njegovu,
pjesnih pjesmu, Odu noći,
bez prevelika truda i moći,
bijah nalik Tinu, kao i vinu,
bijah Tin i bijah vino,
opijat
– za kraljice i gospodu,
opijat
– dok
ljudi dani i godine prolaze,
umiru,
izdišu,
nepovratno,
zauvijek.
Niti sam čitao Tina, a bijah Tin;
niti sam kušao vino, a bijah vino
i opijah
one malobrojne,
one senzibilne,
u kojima još iskra žari,
opijah njih i uspaljivah,
inicirah,
pjesmom svojom,
pjevom,
– dok
ljudi dani i godine prolaze
– nizašto,
nizakoga,
a nepovratno,
zauvijek.
Niti sam Tin, niti sam vino,
a bijah Tin i vino,
bijah vino, bijah Tin...
Split, 3. 6. 2000.
SATURNALIJE
jednom sam promatrao
starog boga s bradom
dok proždirao je tijelo
svog sina jedinca
slast svršavanja
po strasti uništavanja
bez straha i sućuti
gledao sam demone ognja
dok trgali su udove
djeci mojih neprijatelja
suza istine štrcnu mi iz falusa
nosnice raspara miris moći
krv mi pršti iz ranjenog srca
ponovno sam na sabatu u noći
Ljubljana, XI/XII 1994.
JER SAM ŽREC
ginem polako
uspon sam dosegao
a želja za smrću
ne nestaje
oči varalica
sve crvenije
ne prestaju zuriti u me
je li to stoga jer sam žrec
pa me na njihove praznike
duhovi razapetog boga
uznemiruju
koga sam to obeščastio
da me kletva
smrznutog mjeseca
sustiže
Split, 26. 12. 2006.
PODSVJESNA
oduvijek bilo je dramatično
izležavanje na zgužvanoj posteljini
s ugrušcima krvi u nosu
i prepiljenom nečijom rukom
u zubima
oduvijek si žvakao kosti predaka
kroz prozor pogledaj kamilicu
netom izniklu
udahni miris smiraja i svrši
svrši s ritualima primitivnim
okončaj naraciju negacijom
reci ne nagonu
oduvijek si želio biti teletabis
tinki-vinki
ili neki drugi
bilo koji
kojem sunce-beba stalno se smiješi
udovoljavajući njegovoj
unutarnjoj infantilnosti
oduvijek si želio biti bezbrižan
biti bez obveza
biti slobodan
svrši s ritualima primitivnim
reci ne nagonu
Split, 18. 11. 2006.
MA NEMOJ
shizoidni papučar
mali mamin luzer
usplahireni kurcoljubac
i štovatelj
eksplicitne poezije
teži stremi traži
imitirajući tebe
patroniziranjem se nastoji
ogrebati za koitus
ma nemoj!
Split, III 2006.
BORBA S JEZIKOM
kričavo križevi svijetle
na kiseloj kiši urbanosti
truli mi ustajala misao
borba s jezikom:
poezija
ili felacio u limuzini
Split, XII 2005.
KAŽEŠ DA PUNO PIJEM
ljubomorna si na alkohol
a nikad nisam zavirio u čašu
koja je duboka kao tvoja
niti sam u nju više ulijevao
Split, 1. 12. 2011.
TO SO MOJI DUKATI
na mojem ste koruzišču
vrane
vrtnice zasadile
deklica klije pod steklenim zvonom
plavolaska s popkastimi joškicami
strašilo in deček zajčico opazujejo
in vrane se smejejo
buahahahahaha
včasih je pivo boljše od ženske
in kavč udobnejši od zakonske postelje
ne jejte moje koruze
to so dukati
srp zabijam deklici v hrbet
ne joka
samo kri bruha
sekira in strašilo sta moji orožji
rešujem se stresa
na zemljo in v zemljo
zemlja je edino pomembna
menda
medtem strašilo absorbira dečka
ali deček absorbira strašilo
Split, 12. 11. 2011
SKIN-ARTIST
Tvoje slike ne veljajo nič,
zamrmra on
z druge strani šanka,
in vodi ga lažno prepričanje
v pravico do svobode govora.
Dvignem glavo in navržem nasmeh,
z jezikom navlažim polomljene zobe,
počasi se mu približam in vprašam:
Je li, bratec, čigave slike niso dobre?
BUM!!!
Slišim, da se je nekemu kiropraktiku
kolikor toliko
vendarle posrečilo namestiti nos.
Slišim, da ima bolečine
ob spremembi časa.
Slišim, da je za praznike vse bolj depresiven
čeprav verjame v malega Jezusa,
ki na oblaku čepi.
Slišim, da več ne zapravlja po barih.
Ne jebejo ga več barske mušice.
Vse teže ga je videti v Centru …
Veliko je zadoščenje biti umetnik,
ki svoji umetnosti
razen intelektualne
lahko nudi tudi fizično obrambo.
Proud to be skin-artist.
Split, 24. 12. 2010
JUŽNIK JE
južnik je
a mar nisem to tudi jaz
razdražen od topega pritika vetra
na tilnik
čelo
popek
začel z grafomanskim nesmilom
izživljati z (ne)estetskimi nazori
južnik je
in moji stihi se
napihnjeni kot vakuumirani jogurt
zavreli
vzkipeli
neskladni kot plime
v ateljeju Firulama
nizajo brez rime
o morje moje
zakaj se peniš
kakor da se smejiš
trajektu ki kašlja in stoka
kakor da želiš osoliti
plešasto glavo ladijskega kapetana
zavrelo
ti si kot jogurt
kisaš
nekaj podobnega acidofilu
južnik je …
Split, 1996
ZARADI POEZIJE
zaradi enega stiha
v drugačno prihodnost
najebal zaradi poezije
kako mnogokrat prej
prikrajšan za merico
ne prvič
najebal od živali
nesposobnih za dojemanje fikcije
najebal od ego-triparjev
ki vidijo sebe v pesmih
in mislijo da jih tam vidijo tudi drugi
kakor da vsi berejo moje pemsi
da
prav berejo jih
ceeeeela srednja umetniška jih bere
moji možgani so spolni organ
penetriral bom v vse tvoje prijateljice
globlje kot v tebe
verjemi mi
in če te prepoznajo v pesmih
zavidajo ti
medtem ko drgnejo svoje mladoletne klitorise
Split, 13. 4. 2011
BIL SEM TIN IN BIL SEM VINO
Niti nisem bral Tina niti pil vino,
a pesnil sem mes sšev
tako podoben njegovemu
pesnil sem pesem, Odo noči,
brez prevelikega truda in moči,
bil sem podoben Tinu, kot tudi vinu,
bil sem Tin in bil vino,
opijat
– za kraljice in gospodo
opijat
– medtem ko
ljudje dnevi in leta minevajo,
umirajo,
izdihujejo,
nepovrnljivo,
za vedno.
Niti nisem bral Tina, a bil sem Tin;
niti nisem pokušal vina, a bil sem vino
in opijal
tiste maloštevilne,
tiste senzibilne,
v katerih še iskra žari,
opijal sem jih in jih razvnemal,
iniciral sem
s svojo pesmijo,
petjem,
– medtem
ljudje dnevi in leta minevajo
– za prazen nič,
za nikogar,
a nepovrnljivo,
za vedno.
Niti nisem Tin, niti nisem vino,
a bil sem Tin in vino
bil sem vino, bil sem Tin …
Split, 3. 6. 2000
SATURNALIJE
nekoč sem opazoval
starega boga z brado
ko je požiral telo
svojega sina edinca
slast končevanja
po strasti uničevanja
brez strahu in sočutja
gledal sem demone ognja
ko so trgali ude
otrokom mojih sovražnikov
solza resnice mi je brizgnila iz falusa
nosnice razpara vonj moči
kri mi prši iz ranjenega srca
spet sem na sabatu v noči
Ljubljana, XI/XII 1994
JAZ SEM ŽREC
umiram počasi
vzpon sem dosegel
a želja po smrti
ne izginja
oči prevarantov
vse bolj rdeče
ne nehajo strmeti vame
je to zato ker sem žrec
in me na njihove praznike
duhovi razpetega boga
vznemirjajo
koga sem onečastil
da me kletev
zmrznjenega meseca
dohiteva
Split, 26. 12. 2006
PODZAVEDNA
od zmeraj je bilo dramatično
poležavanje na pomečkani postelnini
s strdki krvi v nosu
in prežagano nekogaršnjo roko
v zobeh
od zmeraj si žvečil kosti prednikov
skozi okno poglej kamilico
pravkar vzniklo
vdihni vonj pomiritve in končaj
končaj s primitivnimi rituali
zaključi naracijo z negacijo
reci ne nagonu
od zmeraj si želel biti telebajs
tinky winky
ali nekdo drug
kdor koli
ki se mu sonce-dete stalno smehlja
zadovoljujoč njegovi
notranji infantilnosti
od zmeraj si želel biti brezbrižen
briti brez obveznosti
biti svoboden
končaj z primitivnimi rituali
reci ne nagonu
Split, 18. 11. 2006
DAJ NO
shizoidni copatar
mali mamini luzer
preplašeni kurčeljubec
in častitelj
eksplicitne poezije
teži, stremi, zahteva
z imitiranjem tebe
s patroniziranjem se hoče
ogrebsti za koitus
daj no!
Split. III 2006
BOJ Z JEZIKOM
kričavo križi svetijo
na kislem dežju urbanosti
gnije mi postana misel
boj z jezikom:
poezija
ali felacija v limuzini
Split, XII 2005
PRAVIŠ, DA VELIKO PIJEM
ljubosumna si na alkohol
a nikoli nisem pokukal v kozarec
ki je tako globok kot tvoja
niti nisem vanj več vlival
