I čovek-drvo.
I glava vojnika s halebardom.
I groteskne glave. I put na Golgotu.
I opsenar. I brod budala.
I alegorija halapljivosti i pohote.
I smrt tvrdice. I kola sena. I vrt uživanja.
I kornjača s glavom smrti na oklopu.
I krilati demon. I sovino gnezdo.
I pticoglavo čudovište. I kuća zla.
I krunisanje trnovim vencem.
Kao ogledala ljudskih ludosti.
ČEKAONICA
Dođem do vrata –
gde je brava
Dotaknem bravu –
gde je ključ
Pronađem ključ –
gde su vrata
NEIZBEŽAN SUSRET
Pazi
i prećutano je izgovoreno
čeka te kao svedok
na stepeniku
lestvica
ŽITIJE
Došao ovde
da bi se vratio.
Da ne bi zauvek otpao
kao latica sa ruže.
Govorio:
Dan bez molitve je noć.
U cvrkutu ptice
(u)gledao večnost.
Odneli ga anđeli
u nebo.
SKAKAVCI
Ne znam koji je put vetru.
Otežali skakavci
pred plamenu kišu.
HIERONIMUS BOSCH GOVORI
Tudi človek-drevo.
Tudi glava vojaka s helebardo.
Tudi groteskne glave. Tudi pot na Golgoto.
Tudi iluzionist. Tudi ladja norcev.
Tudi alegorija požrešnosti in pohote.
Tudi smrt skopuha. In voz sena. In vrt uživanja.
Tudi želva s smrtno glavo na oklepu.
Tudi krilati demon. Tudi sovje gnezdo.
Tudi ptičjeglava pošast. Tudi hiša zla.
Tudi kronanje s trnovim vencem.
Kot ogledala človeških norosti.
ČAKALNICA
Pridem do vrat –
kjer je ključavnica
Dotaknem se ključavnice –
kjer je ključ
Najdem ključ –
kje so vrata
NEIZBEŽNO SREČANJE
Pazi
tudi zamolčano je izgovorjeno
čaka te kot priča
na stopnišču
lestvica
ŽIVLJENJEPIS
Prišel je sem
da bi se vrnil.
Da ne bi za vedno odpadel
kot listič vrtnice.
Govoril je:
Dan brez molitve je noč.
Tudi v cvrkutanje ptice
je (za)gledal večnost.
Odnesli so ga angeli
v nebo.
KOBILICE
Ne vem za vetrovo pot.
Otežile kobilice
pred plamenečim dežjem
