Iz hladnih sivih spon
plane s prvobitno slo,
drgetajoč
in čisto sam –
beli konj.
Zasluti vonj
oddaljenih savan,
kjer sonce žge
in veter brije.
A beli konj se smeje,
smeje,
ker ne potrebuje sanj.
MOLITEV
Oče naš,
vzemi si čas
kdaj tudi za nas,
ki nismo skovani
po tvojih željah.
Ki nas boli krivica,
ki ne znamo nastaviti drugega lica,
če še na prvem klofuta skeli.
Ki si ustvarjamo svoje kraljestvo,
kjer vsakdo je angel
in vsakdo vrag.
Dolžniki smo vsi,
a za to nam ni mar,
tu naša je volja, ki šteje.
Hočem in nočem je naš besednjak.
Za kruh ne stegujemo roke.
Uživaj je zakon,
dokler nas čas –
naš rabelj –
spet ne povrne v prah.
Oče naš,
vzemi si čas
za nas –
ker nas je včasih strah.
