V pregreho zavite misli,
postlane na ozarah strasti,
gad se prebuja v tebi, goriš.
z rutinskimi kretnjami božaš ženo,
tvoja suha usta so žejna ljubice.
Misel na njo ti prikliče slino v usta,
požene ti kri do vrelišča,
obraz potapljaš v blazino,
ne v topel vrelec njenih dlani,
in goriš, goriš z visokim plamenom.
