1. julij 2011, letnik XIV
Ježki gozdni lepotci tekajo po bukovih dvorih.
Akacija in medeni trilčki čebel.
Vagabund s steklenico v žepu-
En lokvanj stavhal drugega.
Zaljubila sem se. Poklonila bi ti modrišev šopek noči.
Freska mesečine. Noč je tisočroki slikar.
Haiku je simfonija v enem taktu.
V Hadu nič novega, le slovo od ljubice sem vzel.
Žolna okupirala drevo, rjavo večudje
Divje race v vodi. Potsavljajo se na glavo.
Morske zvezde, s kraki tako lepimi kot tiste na nebu.
Blues, ki tako godi ušesom petdesetletnikov.
Ovijalka fižola pleza v nebo.
Pišem naprej ker ne morem nazaj v svojo zibelko.
Marelica tako slastna, da bi jo jedli še bogovi.
Med praprotjo velik zlat hrošč – iznenada vzleti.
Pav z repom podobnim damski pahljači.
Planika se nadihala ozona in zdaj spi.
Slak splezal na ograjo. Trikrat prikimal v vetru.
Opoldan. Metulj poplesuje kot lok po stradivarki.
Lapuhov list velik kot slonovo uho.
Na poti v gozd mravlja pohodila mravljo.
Poletje. Mak veselo otresa svoje rdeče oblačilo.
Na stropu žarijo zlate zvezde in mi dvorijo.
Murn prilezel v sobo in zdaj cvrlika.
Zrcalo ribnika poševno lomi sončne žarke.