ŽAREČA

Med velikimi črnimi kapljami hodim

Upehana izgubljam čas in prostor
Stapljam se z Vsem
Izginjam in se pršim v mimoidoče
Potujem nad

Raztezam se

Ujemam se vanje
In trgajo se niti
Medtem ko rastejo nove
Ki nikoli niso popolnoma nove

Raztezam se
Izgubljam substanco
Postajam vse drobnejša
Niti so vse bolj tanke, vse bolj zveneče

Raztezam se
V tkivo ujemam glas morskega kita
Ki se je že zdavnaj razblinil v jok

Nenadoma
Postanem žareča

Žareča

V hrepenenju, da vendar še ni prepozno.