V obdobju 1968–1974, o katerem govori zbornik o Skupnosti študentov, je Jugoslavija veljala za »sedečo« državo, saj je vsak dan ogromno ljudi sedelo na sestankih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter delegatskih skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Časopisi so bili polni fotografij sedečih ljudi. Uredništvu zbornika o SŠ pa ni uspelo najti niti ene fotografije s seje skupščine SŠ LVZ, SŠ MVZ ali ZSŠS. Študentje takrat niso posedali po sestankih, temveč so politiko SŠ oblikovali skozi številne aktivnosti študentk in študentov, skozi delovanje akcijskih odborov, na zborih študentov, na protestnih shodih, na demonstracijah itd. Dokončno so politiko SŠ sicer oblikovali na njenih organih, vendar so nanje novinarji prihajali bolj poredko, fotoreporterji pa sploh ne. Tako uredništvu zbornika ni uspelo najti niti ene fotografije »sedeče« SŠ.
V obdobju 1968–1974, o katerem govori zbornik o Skupnosti študentov, je Jugoslavija veljala za »sedečo« državo, saj je vsak dan ogromno ljudi sedelo na sestankih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter delegatskih skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Časopisi so bili polni fotografij sedečih ljudi. Uredništvu zbornika o SŠ pa ni uspelo najti niti ene fotografije s seje skupščine SŠ LVZ, SŠ MVZ ali ZSŠS. Študentje takrat niso posedali po sestankih, temveč so politiko SŠ oblikovali skozi številne aktivnosti študentk in študentov, skozi delovanje akcijskih odborov, na zborih študentov, na protestnih shodih, na demonstracijah itd. Dokončno so politiko SŠ sicer oblikovali na njenih organih, vendar so nanje novinarji prihajali bolj poredko, fotoreporterji pa sploh ne. Tako uredništvu zbornika ni uspelo najti niti ene fotografije »sedeče« SŠ.
