13. maja se je sešel plenum SŠ (sestavljali so ga člani IO SŠ LVZ, predstavniki SŠ s fakultet, predstavniki študentskih pokrajinskih klubov in predstavniki študentskih specializiranih organizacij) in sprejel informacijo o stanju v SŠ in delu IO SŠ LVZ. Plenum je prispeval k nadaljnji konsolidaciji SŠ.
V letu 1973 ter nekoliko prej in kasneje so bili predsedniki SŠ na fakultetah, akademijah in šolah (volitve v SŠ na zavodih so potekale ob različnih terminih – ponekod so jih izvedli na začetku, ponekod pa na sredi ali na koncu študijskega leta): Filozofska fakulteta: Marjan Kovačevič, nasledil ga je Jože Žlahtič; Pravna fakulteta: Borut Valenti, nasledil ga je Marko Tušek; Ekonomska fakulteta: Brane Hvastja, nasledil ga je Slobodan Rajič;FSPN: Matjaž Verbič, nasledil Tomaž Porekar; FNT- Kemija: Mirko Bizjak, nasledil ga je Erik Kos; FNT-Matematika in fizika: Boris Vedlin, nasledil ga je Cene Filipič; FNT-Tekstilna tehnologija: Salem Beganovič, nasledil ga je Pavle Stoimenovski; FAGG- Gradbeništvo: Branko Petrič; Fakulteta za elektrotehniko: Dušan Lednik, nasledil ga je Zoran Vujovič; Fakulteta za strojništvo: Stevo Glumpak, nasledil ga je Janez Vodičar; Medicinska fakulteta: Miha Benedik; Biotehnična fakulteta: Borut Trapečar; Agronomija- živilska tehnologija: Alenka Žličar; Gozdarstvo: Alojz Šket; Biologija: Mile Vreg; Veterina: Marko Višnar, nasledil ga je Frajo Kebrič; Pedagoška akademija: Siniša Perič; Akademija likovnih umetnosti: Hadži Naumov; Višja upravna šola: Mišo Javornik; Višja šola za zdravstvene delavce: Niko Gračan;
Višja šola za socialne delavce: Stojan Lipičar (namestnica je bila Danica Brulc);
Kako sodelovati s tujimi študentskimi organizacijami?
Maja je potekala v SŠ razprava o tem, kakšne odnose naj SŠ razvija s študentskimi organizacijami v tujini, ki so bile prorusko, maoistično, trockistično ali proameriško usmerjene. IOSŠ LVZ je sklenil, da bo na dogodke, kamor ga bodo takšne organizacije vabile, pošiljal opazovalce ali pa sploh nikogar.
Brošura Združenja študentskih pokrajinskih klubov o reformi univerze
Spomladi je Združenje študentskih pokrajinskih klubov, ki ga je vodil Zoran Šoln, izdalo brošuro »Reforma Univerze«, ki jo je združenje posredovalo vodstvom zveze mladine in SZDL v občinah. Brošura je prispevala k večjemu razumevanju vloge in aktivnosti SŠ v občinah, kar je bilo v času razprav o uresničevanju resolucije 3. konference ZKJ o mladih in o ustanovitvi enotne organizacije mladih še kar pomembno.
Sredstva za Kulturni dom v Celovcu so zbirali Študentje iz vse Jugoslavije
22. maja je IO SŠLVZ naslovil na ZŠ v drugih univerzitetnih centrih v Jugoslaviji pismo s pozivom oziroma prošnjo, da se vključijo v zbiralno akcijo za zbiranje sredstev za Kulturni dom v Celovcu, »ker je podpiranje jugoslovanskih manjšin stvar celotne jugoslovanske skupnosti.« »Slovenski študentje smo se že velikokrat izrazili svojo solidarnost z bojem manjšin drugih jugoslovanskih narodov…,« s(m)o zapisali v pozivu.
Nogometni turnir z UK ZKS
25. maja je predsednik komisije za šport, rekreacijo in zabavo pri IO Zveze študentskih pokrajinskih klubov Peter Aleš, organiziral nogometni turnir v študentskem naselju, na katerem so se pomerile ekipa IO SŠ VZ, univerzitetnega komiteja ZK, IO Zveze študentskih pokrajinskih klubov in kombinirana ekipa Tribune in Radia Študent. Takšna srečanja so prispevala k prijateljstvu med ljudmi, ki so se sicer v razmišljanjih o dnevno političnih vprašanjih precej razlikovali. To je Peter Aleš, ki je skrbel za razmnoževanje dokumentov vseh organizacij in organov v okviru Skupnosti študentov dobro vedel, zato je takšna športna srečanja, ki so bila več kot samo športna, tudi organiziral.
Analiza socialne strukture študentov
Na zahtevo IO SŠLVZ je pedagoško znanstveni svet univerze predlagal Zavodu za statistiko SRS naj vključi zbiranje podatkov o socialnem izvoru študentov v prijavni list za študente, analizo socialne strukture študentov pa v načrt statističnih raziskav. Rektor prof. dr.. ing. Mirjam Gruden je o predlogu in argumentih zanj obvestil tudi Skupščino SRS. SŠ je že pred tem od Zavoda za statistiko zahtevala enako, vendar neuspešno.
Protesti zaradi obiska iranskega šaha Reze Pahlavija
Konec maja, ko so mediji poročali, da bo Jugoslavijo obiskal Iranski šah Reza Pahlavi s soprogo Farah Dibo, se je takoj oblikoval Akcijski odbor pri IO SŠLVZ za pripravo protestnega zborovanja proti obisku šaha Reze Pahlavija v Jugoslaviji, ki je za 29.maja sklical protestni zbor v študentskem naselju. Pod dokumente akcijskega odbora so se podpisovali Marjan Kovačevič, Jože Kršinar, Mitja Močivnik in Jožef Žlahtič. Akcijski odbor je študente vabil na tri sestanke Akcijskega odbora, ki so bili 28.maja ob 13. in nato še ob 20 uri ter 29. maja ob 13.uri. Ob 17 uri je nato sledilo protestno zborovanje v Študentskem naselju (datume in ure navajam samo za to, da bralec vidi, kako hitro in intenzivno so se takrat odvijali dogodki v Skupnosti študentov- op. avt.). Akcijski odbor je izdal letak »Študentom, dijakom in vsem delovnim ljudem«. V njem je med drugim pisalo, da »prihaja k nam državnik države z enim najtotalitarnejših režimov« ki se »zateka tudi k najbolj brutalnim fizičnim obračunavanjem.« Poleg tega je akcijski odbor izdal tudi letak »Delavci, kmetje, študentje«, v katerem je pisalo, da je Reza Pahlavi, šah Irana, »fašist«. Okrožni javni tožilec je 29. maja izdal odločbo, da se razširjanje obeh letakov z vsebino, ki nasprotuje čl. 2 tč. 4 in 6. Zakona o preprečevanju zlorabe svobode tiska in drugih oblik informiranja (Ur. l. SFRJ št 22/73) začasno prepove, ker oba plakata »žalita čast in dobro ime šefa tuje države in motijo prijateljske odnošaje med SFRJ in Iranom ter njihov razvoj«. Odločbo je poslalo sodišču s predlogom, naj izreče prepoved razširjanje obeh letakov, kar je sodišče tudi storilo. Seveda je akcijski odbor večino letakov že razpečal med študente, predno jih je prišla zaseči policija. Akcijski odbor pa je razmnožil tudi odločbo okrožnega javnega tožilstva (ta je bila še bolj povedna, saj se je osredotočila na bistvo sporočila) in jo razširil med študenti, kar jih je še dodatno podžgalo v nasprotovanju obisku.
Protesti proti »Kmečki ohceti« v Ljubljani
Konec maja so študentje oblikovali akcijski odbor pri IO SŠ LVZ za pripravo protestnega zborovanja proti Kmečko ohceti. Študenti, ki so se vključili v akcijski odbor, pa so se priprav na protestni zbor lotili tako nevešče, da so jim priskočili na pomoč celo člani IO S ŠLVZ in njegove tehnične službe (risanje plakatov itd.), ki se jim je zdelo protestiranje proti Kmečki ohceti sicer nesmiselno in »brezvezno«, bali pa so se, da bi slabo pripravljen protestni shod škodoval ugledu SŠ v javnosti. Kljub temu je bila prijava za protestni shod proti prireditvi Kmečka ohcet pred poslopjem Univerze na Upravo za notranje zadeve Skupščine mesta Ljubljana vložena prepozno, zato jo je omenjena uprava s sklepom zavrgla. Čeprav protestnega shoda ni bilo, je delovanje akcijskega odbora naletelo na dokaj širok odmev v javnosti. (Tribuna, letnik XXII, št.23-24)
V tem obdobju so študenti oblikovali tudi akcijski odbor za protestiranje proti nasilju v svetu, ki je izvedel več akcij.
Demonstracije proti podražitvi črnega kruha
Študentje so oblikovali tudi akcijski odbor proti podražitvi črnega kruha, ki je pripravljal demonstracije. Tudi članom tega akcijskega odbora je moral priskočiti na pomoč IO SŠLVZ. Kljub temu se je demonstracij udeležilo manj študentov, kot so pričakovali. Razpoloženje med študenti se je že toliko spremenilo, da so se na pozive različnih akcijskih odborov odzivali v mnogo manjšem številu kot v preteklosti. Nekaterim starejšim študentom, ki spomladi 1971 sodelovali na zasedbi filozofske fakultete, se ni zdelo vredno, da bi se udeleževali demonstracij proti po njihovi presoji »trivialnim« problemom, ki so jih organizirali mlajši kolegi.
Zahteva za izgradnjo Centralne tehnične knjižnice
Junija je SŠ LVZ zahtevala, da se čim prej izdela projekt za Centralno tehnično knjižnico . Stane Hočevar je o prizadevanjih obvestil javnost. Predstavniki tehničnih fakultet pa so šli pod vodstvom podpredsednika IO SŠ LVZ Mirka Bizjaka s to problematiko k rektorju.
4. seja republiške konference ZSŠS
12. junija je bila seja Republiške konference Zveze skupnosti študentov Slovenije.
Odprto pismo podpisnikom družbenega dogovora o štipendiranju
Junija je IO SŠLVZ poslal odprto pismo podpisnikom družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju ter 20. junija pripravil zbor študentov v študentskem naselju.. Sindikat Študentskih domov je sklical svete blokov, ki so plakatirali naselje in fakultete. Na zboru so zahtevali takšne štipendije, da bo lahko študiral vsak, ne glede na socialno poreklo. Zahtevali so dvig minimalnih življenjskih stroškov (iz 900 na 1200 din) ter spoštovanje družbenega dogovora o štipendiranju, za katerega so se dogovorili že pred leti. Zahtevali so del štipendij po potrebah in del po delu. Zahtevali so, da bi dobilo štipendijo več študentov. Ocenili so, da je od 15 tisoč študentov v Ljubljani prejemalo štipendijo 8 tisoč študentov. Študentski domovi so jih sprejeli okoli 3 tisoč, okoli 7 tisoč pa se jih je »stiskalo v privatnih sobah, kjer so bili vir eksploatacije lastnikov stanovanj ali celo ‘lastnikov’ družbenih stanovanj.« Zahtevali so pospešeno gradnjo študentskih domov. Opozorili so, da v nekaterih univerzitetnih središčih v Jugoslaviji biva v študentskih domovih 1/3 študentov, v Ljubljani pa le 1/5. (Študentski dnevnik, letnik I. , št 45)
Razburjenje zaradi izjave predsednika ZŠJ
Junija je aktiviste SŠ razburila izjava predsednika ZŠJ Dragana Kaliniča za Borbo in Politiko, zato so zahtevali njegovo pojasnilo.
Pozdravili razglasitev Gvineje Bisao
Julija je SŠLVZ z javnim pismom medijem pozdravila razglasitev Gvineje Bisao.
Posvetovaje ZŠJ o ustavnih vprašanjih
18. julija je bilo v Beogradu posvetovanje ZŠJ o osnutku ustave SFRJ in uresničevanju ustavnih amandmajev.
Delovna skupina SŠ za pripravo kongresa enotne organizacije vseh mladih
Septembra je IO SŠLVZ imenoval delovno skupino za pripravo kongresa vseh mladih, ki sta jo vodila Tomaž Kšela in Boštjan Zgonc. Že prej, še zlasti pa po tem, se je bila SŠ primorana vključevati v mukotrpne, dolgovezne in velikokrat brezplodne razprave o ustanovitvi nove skupne organizacije mladine in študentov, kar je »izčrpavalo« kadrovske potenciale SŠ, v kateri so bili vsi študentski funkcionarji volonterji in redni študenti. Na ZMS pa so se z »združitvijo« ukvarjali profesionalni mladinski politiki, ki so imeli za tiste čase zelo dobre plače in podobne privilegije kot vsi drugi funkcionarji na republiški ravni, pri delu pa so jim pomagali še strokovni sodelavci, ki so bili zaposleni na ZMS. Razpravljanje o organiziranosti mladih (plačanih funkcionarjev) je »kradlo čas« razpravam o tem, kako izkoristiti in udejanjiti druga stališča 3. konference ZKJ, ki so bila za izboljšanje družbenega, ekonomskega in socialnega položaja mladine in študentov koristna in priročna.
Za združitev ZMJ in ZŠJ ter za oblikovanje enotne organizacije vseh mladih se je Zveza komunistov zavzela z resolucijo sprejeto na 3. konferenci ZKJ o mladih, ki je bila objavljena 15. decembra 1972. Nato so se začele razprave o tem, kako naj bodo mladi po novem organizirani, ki so potekale skoraj dve leti. Ob teh razpravah so skoraj zbledela druga stališča iz resolucije 3. konference ZKJ, ki so mladim obetale večjo vlogo pri odločanju o družbenem razvoju, boljše pogoje za izobraževanje in delo ter boljši ekonomski in socialni položaj.
SŠ je v razpravah o organiziranosti izhajala iz stališč, ki so jih pripravili predstavniki IO SŠ LVZ in UK ZKS v Ljubljani. Pod stališča so podpisani Boštjan Zgonc (komisija za reformo univerze pri IO SŠLVZ, Gorazd Sancin (predsednik komisije za organiziranost IO SŠLVZ), Olga Kersnik iz UK ZKS in Tomaž Kšela. Z dokumentom so predlagali, naj študenti ostanejo tesno povezani na ravni univerze oziroma visokošolskih centrov in se v novo enotno organizacijo mladih vključujejo kot ena od občinskih organizacij nove enotne organizacije mladih. Nekateri pa so si prizadevali za to, da bi se študentje povezovali v novo organizacijo po teritorialnem principu – torej, da bi se organizacije nove mladinske organizacije na fakultetah, akademijah in višjih ter visokih šolah podobno kot mladinske organizacije na srednjih šolah povezovale v občinske konference mladih v izobraževanju, na ravni visokošolskega centra pa bi se povezovale samo v ohlapne koordinacijske odbore. Po dolgotrajnih skoraj dvoletnih razpravah so študentje vendarle ostali povezani v univerzitetnih konferencah ZSMS, ki so dobile status občinskih organizacij.
Zakaj nista bila upoštevana študentska amandmaja k ustavi?
Septembra je IO SŠ LVZ zahteval javni odgovor, zakaj študentska amandmaja k ustavi nista bila upoštevana (94. oz 137 člen). Njegovi člani so sklenili, da bodo zavzemanje za ustrezen status študentov nadaljevali.
Štrajk na Tribuni in njeno reševanje pred »bankrotom«
Uredništvo in sodelavci Tribune so 28. septembra, ko so pripravili in dali v tisk oktobrsko številko Tribune, napovedali štrajk in kritizirali IO SŠLVZ, da Tribuni ni zagotovil dovolj sredstev. IO, ki je že prej pri financerjih Tribune storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi Tribuni zagotovil več sredstev (verjetno so financerji SŠ in Tribuno pri dodeljevanju sredstev »kaznovali« za pet zaplenjenih številk v preteklem letu), se je lahko naslonil samo še »na lastne sile«. Tako je IO SŠLVZ še isti dan naslovil na vse »napredne študente in profesorje« apel, s katerim jih je seznanil, da je Tribuna prejela manj družbenih sredstev, kot jih potrebuje za nemoteno izhajanje in da je jih je do konca septembra že potrošila. Izid vsake številke bi jo pahnil v dolg. Zato je IO SŠLVZ dobesedno »zahteval od vseh naprednih študentov in profesorjev«, ki jim ta izdatek ni pomenil »prevelikega bremena«, naj se »nemudoma naročijo na Tribuno in s tem omogočijo njeno nadaljnje izhajanje«.
S povečanjem števila naročnikov in ob pomoči skupnega računovodstva, ki se mu je Tribuna sprva zelo upirala, je Tribuni ob pomoči IO SŠLVZ vendarle uspelo do konca leta izdati še dve številki v decembru. (Tribuna, letnik XXIII, št.3). Tega leta je izšlo več številk Tribune kot nekaj let prej in pozneje.
Javna razprava v SŠ o ustavah
17. septembra se je v SŠ začela javna razprava o ustavi SFRJ in SRS
Spor v II. bloku Študentskega naselja med domačimi in tujimi študenti
Septembra je skupina 58 študentov iz II. bloka v Študentskem naselju na upravo naselja naslovila protest, češ da namerava uprava v njihov blok vseliti večjo skupino azijsko – afriških študentov. »Nazori teh kolegov glede na higieno so izpod vsake kritike, kar se vidi v vzdrževanju reda in higiene tako v sobah kot v stanovanjih,« so med drugim zapisali. Navedli so tudi, da večina prihaja »iz islamskega področja«, zaradi njihovega umivanja na straniščih so stranišča konstantno in popolnoma onesnažena ter zato neuporabna. Zapisali so tudi, da jih večina kuha v sobah, odpadke pa odlagajo v umivalnike, zaradi česar kopalnice ne služijo več svojemu namenu. Predlagali so kompromisno rešitev: da jih uprava seznani z obveznostjo čuvanja družbene lastnine, da se jim prepove »tuje politično izživljanje z raznimi parolami, ki jih pišejo celo na novo prepleskana vrata in na domski inventar«, ki študentski dom v očeh obiskovalcev spreminjajo v »cirkuško areno«. Na koncu so izrecno poudarili, da njihov protest ni rasnega ali političnega izvora in ne sme služiti v te namene. Protest so, kot so zapisali, podpisali, ker »omenjeno stanje neupravičeno ruši lik jugoslovanskega intelektualca« in ker grozi s pojavom epidemije. Na koncu so podpisniki zapisali, da bodo jugoslovansko javnost obvestili o tem problemu preko sredstev javnega obveščanja, če uprava ne bo upoštevala njihovega protesta, »kar bi lahko zlonamerneži uporabili v politične namene in s tem rušili ugled, ki ga ima Jugoslavija«.
Na njihov protest so ostro reagirali Mednarodni klub študentov, Skupščina tujih študentov v Ljubljani in Akcijski odbor vseh tujih študentov pri SŠ, ki so ga ustanovili 30. septembra. V odgovoru na protest so zapisali, da je edini razlog protesta skupine študentov iz II. bloka »političen in rasističen«. Stranišča so bila po njihovih navedbah umazana, ker po popivanju nekateri domači študenti bruhajo v njih. »Dokažemo lahko, da so bloki, kjer tujcev ni, prav tako umazani;« so zapisali tuji študenti. »Ne glede na veroizpoved mislimo, da je vsakdo bil vzgojen v okviru svoje kulture tako, da spoštuje pravila, ki jih zahteva družba,« so zapisali. Opozorili so tudi, da v sobah kuhajo vsi – domači študenti še več kot tuji, saj si od doma vsak teden prinesejo jajca, klobase, meso, mast, domače pijače itd.. Kot so zapisali, bi domači intelektualci lahko storili več za svoj ugled, če ne bi pijančevali in razgrajali po študentskem domu, če ne bi kradli inventarja in če bi se sploh bolj »dostojno obnašali«. Zavrnili so trditev podpisnikov, da protest ni bil rasnega ali političnega izvora. Opozorili so, da so zaradi svoje nacionalnosti doživeli in še doživljajo najrazličnejše napade (od pisanja žaljivih parol na njihova vrata do žaljivih izjav in celo do izbruha pretepov). »Kolegialen in dobrohoten protest ne bi mogel zaiti v takšno neutemeljeno rasno posploševanje,« so zapisali. Podpisniki so na koncu med drugim zahtevali, da provokatorji – pisci protesta morajo biti legalno kaznovani zaradi škode, ki so jo tuji študenti pretrpeli na časti in škode, ki so jo prizadeli s svojim protiustavnim delovanju »vaši socialistični skupnosti«.
Spor, ki je nastal, je pritegnil pozornost številnih tujih ambasad, še zlasti tistih, na katere so se obrnili za pomoč prizadeti azijsko-afriški študentje. IO SŠLVZ je nastopil kot mediator v sporu in po dolgotrajnih pogajanjih in pogovorih dosegel spravo med sprtimi študentskimi stranmi. Skupina študentov iz II. bloka je umaknila svoj protest, tuji študenti pa so umaknili svojo prijavo na policijo zaradi »rasističnega delovanja domačih študentov«. Velik spor, ki je za pomiritev terjal izjemno veliko angažiranje IO SŠ LVZ, v javnosti ni naletel na odmev, budno pa so ga spremljali številni študentje, še zlasti iz študentskega naselja.
Zanimivo pa je, da so se predstavniki tujih študentov predstavnikom IO SŠ LVZ zahvalili za korektno posredovanje v sporu. Reakcija naših fantov (deklet ni bilo med njimi) pa je bila drugačna. Po dolgotrajni mediaciji, ki je privedla do pomiritve, je manjša skupina študentov iz drugega bloka pristopila k predstavnikom IO SŠLVZ s posebno prošnjo. Rekli so nekako takole: »Poglejte, vse vaše politične zahteve smo v celoti sprejeli in celo umaknili svoj protest. Vi pa nam v zahvalo naredite samo majhno uslugo – pri upravi naselja posredujte, da v naš blok ne bo več pošiljala azijsko afriških študentov.«
Skupščina SŠLVZ o idejnopolitičnih vprašanjih visokega šolstva in ustavnih spremembah
2. oktobra je skupščina SŠLVZ razpravljala o idejnopolitičnih vprašanjih visokega šolstva, s čimer se je končala javna razprava o tem dokumentu. Skupščina je strnila tudi javno razpravo o ustavi SRS in SFRJ. O obeh temah je SŠ pripravila več javnih tribun na fakultetah in na ravni univerze. (Tribuna, letnik XXIII, št.4). Pripombe na omenjene dokumente je IO SŠLVZ posredoval pristojnim organom. Samo na ustavo SFRJ je SŠ dala štiri strani pripomb.
Predlog za podaljšanje mandatov vsem organom SŠ do kongresa je bil zavrnjen
IO SŠLVZ je zaradi kontinuitete priprav na kongres vseh mladih predlagal podaljšanje mandata vsem organom v SŠ LVZ do kongresa, ki je bil napovedan za februar ali marec 1974. Delegati skupščine tega niso sprejeli, češ da ne gre za tako pomembno stvar, da bi morali v SŠ spremeniti prakso svojega delovanja. Poleg tega so menili, da bi »v specifičnih pogojih dela študentske skupnosti takšna odločitev lahko pridobila prizvok, kakor da v politični akciji, ki je potekala vse zadnje obdobje v SŠ LVZ, ni šlo za stvari same ter za politične opredelitve, pač pa za posameznike ter ‘njihove stolčke’«. Tako je morala SŠ poleg vseh že tako velikih obremenitev za volonterje začeti pripravljati še volilno konferenco SŠ in izpeljati vse kadrovske postopke zanjo. Mimogrede, izkazalo se je, da so imeli delegati prav: kongres ZSMS, ki je bil sprva napovedan za sredino leta 1973, je bil šele pozno jeseni 1974. Pa še takrat ga ne bi bilo, če Tito (predsednik ZKJ) na X. kongresu ZKJ konec maja 1974 ne bi kritiziral ZMJ in ZŠJ, da prepočasi pripravljata kongres in da še naprej delujeta forumsko. Tito je dejal: »Dejstvo je, da se mnoge resne slabosti, ki leta obstajajo v Zvezi mladine in Zvezi študentov, počasi premagujejo…«. Dejal je tudi, da v teh organizacijah še vedno dominira forumski način dela, da problemi delavske mladine ne prihajajo do izraza v akcijah, da so prisotne tendence delitve na intelektualno in delavsko mladino itd. Te Titove besede so povzročile veliko razburjenje med funkcionarji v političnih vodstvih republik in pokrajin, ki so od ZMJ in ZŠJ terjali čim prejšnji sklic kongresa vseh mladih.
Zborovanje zoper neonacistično divjanje na avstrijskem Koroškem
5. oktobra se je oblikoval akcijski odbor za pripravo protesta »zaradi neprestanega ponavljanja terorističnih aktivnosti fašističnih elementov v Avstriji«. 6. oktobra so v študentskem naselju pripravili protest, s katerim so želeli Avstrijo opozoriti na njeno odgovornost zaradi kršenja najelementarnejših človekovih pravic slovenske manjšine na Koroškem. Pod poziv študentom, profesorjem in delavcem so se podpisali člani AO Jože Žlahtič, Mirko Bizjak, Adela Ačkun in Marjan Kovačevič. Na protestu so opozorili, da umor Salvadorja Allendeja v Čilu kaže, da se fašizem v svetu krepi. Od vlade so terjali, naj od avstrijske vlade zahteva prepoved delovanja »fašistične oziroma neonacistične organizacije Heimatdienst«.
V središču pozornosti SŠ je ostala reforma univerze
30.oktobra je IOŠLVZ sklical sestanek predsednikov SŠ na fakultetah, akademijah in šolah, na katerem so podprli osnutek Akcijskega programa SŠ. Dogovorili so se, da bodo še naprej največjo pozornost posvečali reformi univerze in uveljavljanju delovnega statusa študentov, poleg tega pa bodo aktivno pripravljali kongres vseh mladih. Glede na dotedanje rezultate so izrazili zaupanje v nosilce priprav na kongres. Dogovorili so se tudi, da bodo na fakultetah in šolah na sestankih SŠ spregovorili o krizi na bližnjem Vzhodu. Zanimivost: zapisnikov s sestankov IO SŠLVZ s predsedniki SŠ na fakultetah in šolah niso pisali in podpisali predstavniki IO-ja, temveč sta ga pripravila predsednika SŠ iz dveh fakultet.
Plačilo odvetnika za pravico do svobode govora
Novembra je SŠ Bogdanu Lipovšku plačala odvetnika, ker je bil obdolžen zaradi svojih izjav, ki jih SŠ sicer ni podpirala, vendar mu je pomagala pri obrambi svoje pravice do svobode govora.
Predlog SŠ o organiziranosti študentov po 3. konferenci ZKJ o mladih
19. novembra je SŠ v Študentskem dnevniku objavila 14 stališč v zvezi s samoupravljanjem na univerzi. Zahtevala je tretjino študentskih predstavnikov v najvišjem organu TOZD (fakultete, šole itd.), polovico v izvršilnih organih in da ne pride do preglasovanja med profesorji, študenti in drugimi delavci. Prav tako je odločno zahtevala, da v bodoči ZSMS ostanejo študenti čvrsto družbenopolitično organizirani na nivoju univerze in da dobi univerzitetna organizacija v bodoči organizaciji status občinske organizacije. 14 stališč IO SŠLVZ so v javni razpravi študenti podprli. (Študentski dnevnik, letnik II, št. (nejasno), 19. 11. 1973)
Že spomladi je bil na to temu v Tribuni objavljen diskusijski prispevek, ki ga je kot osnutek za javno razpravo sprejela konferenca ZSŠS.
14.decembra je SŠ objavila svoj predlog organiziranosti študentov po 3. konferenci ZKJ;
SKUPNOST ŠTUDENTOV v letu 1974
Tribuna o delu IO SŠLVZ
Januarja je Tribuna poročala, da je IO SŠLVZ na oktobrski skupščini SŠLVZ zaradi kontinuitete priprav na kongres vseh mladih predlagal podaljšanje mandata vsem organom SŠ do kongresa nove organizacije vseh mladih, ki naj bi bil marca. Delegati skupščine pa so menili, da kongres nove organizacije ni takšen dogodek, da bi zaradi njega bilo treba spreminjati utečeno prakso delovanja SŠ. »Zato je prišlo do zamika volilne skupščine SŠLVZ (za 20 dni), kar pa ni katastrofalno,« je poročala Tribuna (letnik XXIII, št. 7-8).
Že pred skupščino je Tribuna ocenila delo dotedanjega IO-ja. »V grobem poglejmo delo IO SS LVZ v preteklem mandatnem obdobju. Lahko ga v glavnem ocenimo kot uspešno. Kot najpomembnejše lahko štejemo močno usmeritev na fakultete torej manj forumsko delo; za iniciativo FO-jev fakultet je bilo obilo prostora.« Po tem, ko je Tribuna popisala nekatere uspehe SŠ, pa je ocenila, da je bil IOSŠLVZ manj uspešen pri zavzemanju za študentske interese navzven. »Tu ne mislim v Zvezi študentov Jugoslavije, kjer je bil prispevek slovenskih predstavnikov res konstruktiven, tu mislim na zastopanje v širšem slovenskem prostoru. Študentska organizacija, njena mnenja in zahteve v zadnjih letih ne pomenijo kdove kaj,« je zapisal avtor prispevka. (Tribuna, letnik XXIII, št 7-8)
Poslednja volilna skupščina SŠ LVZ
10. januarja je bila volilna skupščina SŠ LVZ, na kateri so delegati sprejeli poročilo o delu ter program dela za naprej do združitvenega kongresa ZMS in SŠ v ZSMS. Tomaž Kšela je na skupščini opozoril, da pri snovanju nove skupne organizacije mladih ne gre za nobeno združevanje SŠ v ZMS, kakor poročajo nekateri mediji, temveč za »ustvarjanje enotne socialistično usmerjene organizacije mladih«. »Kolikor bolj bomo v procesih ustvarjanja nove organizacije mladih aktivni, toliko adekvatneje bodo lahko študentje skozi njeno programsko orientacijo ter skozi njene organizacijske oblike izražali svoje interese,« je poudaril in nadaljeval: »Uspešne priprave na kongres zahtevajo, da vsakdo jasno pove svoja stališča, SŠLVZ mora imeti v procesu pripravljanja kongresa svoja lastna stališča, ker smo mi tisti, ki bomo povedali, kakšna naj bo organiziranost in kakšni principi bodo veljali v delovanju študentov na ljubljanski univerzi. V kolikor ne bomo naredili tega, bo čez nekaj le prepozno govoriti (…), da je nekdo drug v zaključne dokumente kongresa zapisal kako naj bomo študentje organizirani in kako naj delamo in ne mi sami.«
Po poročanju Tribune je bilo poročilo predsednika IO SŠLVZ kratko, saj k 43 tipkanim stranem poročila ni bilo mnogo za dodati. »Tomaž je malo hvalil, malo grajal, tako da diskutantom, ki so mu sledili, ni bilo potrebno mnogo spreminjati in kritizirati (…) Zato je skupščina ocenila, da je bilo delo IO SŠ LVZ uspešno in mu dala razrešnico.
Kot je poročala Tribuna je bila še posebej temperamentna razprava o novi organizaciji mladih oziroma o pripravi na kongres mladih. Delegati iz FF so povedali, da študenti FF nikakor niso proti sodelovanju celotne mlade generacije, vendar so v tem trenutku proti združitvi ZMS in SŠ, to pa zaradi zbirokratiziranosti vodstvenih struktur ZMS. Predlagali so, da bi o tem vprašanju organizirali referendum. »Sledilo je prerekanje in prepričevanje, razlaganje, na trenutke celo vpitje. Nato so na željo delegatov s FF delegati s skoraj vseh fakultet povedali, kako je potekala razprava o novi organiziranosti pri njih. Razprave po fakultetah so varirale od spontanih pogovorov med študenti pa do javnih zborov in tematskih skupščin, pač glede na specifiko organiziranosti posameznih študentskih organizacij po fakultetah. V glavnem so skoraj vsi delegati menili, da se študentje strinjajo s sodelovanjem in celo organizacijskim povezovanjem celotne mlade generacije - kmečke, delavske, srednješolske in študentske mladine, kajti gre za skupne interese. Razprava pa mora biti javna, argumentirana, dana morajo biti programska načela in osnove organiziranja, ki jih bodo vsi študentje lahko prediskutirali, popravili, po potrebi pa tudi spremenili. Delegati so v svojih razpravah ocenili, da je stališče FF aprioristično in da zahtevani referendum v tem trenutku ne bi bil primeren, bil bi celo nedemokratičen. Oceniti moramo, da še na nobeni skupščini v zadnjih letih ni toliko predstavnikov s posameznih fakultet javno povedalo o delu na fakultetah in že dolgo nismo slišali toliko mnenj.« (Tribuna, letnik XXIII, št. 9)
Skupščina je izvolila nov SŠLVZ, v katerem so bili: Mirko Bizjak (FNT),Jože Žlender (EF), Franc Kemperle (SF), Stojan Stauber (FNT), Robi Kovšca (FSPN), Bojan Žnidaršič (FE), Boris Muževič (FSPN), Alojz Šket (BTF), Mile Vreg (BTF), Janez Vodičar (SF), Bojan Žunič (PF), Salem Beganovič (FNT), Bojan Brumen (FF) in Marko Morel (FE) Po statutu pa je skupščina potrdila v IO SS LVZ Aleša Petra (TKS), Nikolo Damjaniča (Radio Študent), Ceneta Filipiča (Tribuna), Erika Kosa (Sindikat študentov v študentskih domovih) in Zorana Šolna (ZŠPK) Novi IO je za predsednika izvolil Boris Muževič. Kasneje so za sekretarja IO-ja imenovali Boštjana Zgonca.
Po poročanju Tribune, je skupščina, ki na oktobrskem zasedanju ni podaljšala mandata vsem organom SŠ, člane dotedanjega oziroma »starega« IO-ja zaprosila in zadolžila, da ostanejo aktivni v organih, ki pripravljajo kongres enotne organizacije vseh mladih, do kongresa ZSMS. Sicer pa so člani »starega« IO-ja so že na sestanku »pred skupščino enoglasno sprejeli sklep, da bodo še naprej sodelovali v pripravah na kongres«.
Delegati skupščine so sprejeli tudi sklepe: sprejeli so poročilo IO SŠLVZ o delu od decembra 1972 do januarja 1974 na 43 straneh in Akcijski program SŠLVZ za naprej. Skupščina je sprejela tudi usmerite dotedanjih prizadevanj IO SŠLVZ pri reorganizaciji SŠLVZ oziroma pri snovanju nove skupne organizacije vseh mladih in zavezala novi IO, da s tem nadaljuje. Prav tako je skupščina podprla sklepe 3. konference ZKJ ter naložila organizacijam SŠ; da se angažirajo pri ustanavljanju nove organizacije vseh mladih. Delegati so sprejeli še splošne akte študentskih medijev in še nekaj drugih sklepov. .« (Tribuna, letnik XXIII, št. 9)
Viri:
Tribuna
Študentski dnevnik
Osebni arhiv in arhivi kolegov iz SŠ
Spomin, ki pa ni najbolj zanesljiv vir.
... Nadaljevanje
Plenum SŠ LVZ o razmerah v SŠ
13. maja se je sešel plenum SŠ (sestavljali so ga člani IO SŠ LVZ, predstavniki SŠ s fakultet, predstavniki študentskih pokrajinskih klubov in predstavniki študentskih specializiranih organizacij) in sprejel informacijo o stanju v SŠ in delu IO SŠ LVZ. Plenum je prispeval k nadaljnji konsolidaciji SŠ.
V letu 1973 ter nekoliko prej in kasneje so bili predsedniki SŠ na fakultetah, akademijah in šolah (volitve v SŠ na zavodih so potekale ob različnih terminih – ponekod so jih izvedli na začetku, ponekod pa na sredi ali na koncu študijskega leta): Filozofska fakulteta: Marjan Kovačevič, nasledil ga je Jože Žlahtič; Pravna fakulteta: Borut Valenti, nasledil ga je Marko Tušek; Ekonomska fakulteta: Brane Hvastja, nasledil ga je Slobodan Rajič;FSPN: Matjaž Verbič, nasledil Tomaž Porekar; FNT- Kemija: Mirko Bizjak, nasledil ga je Erik Kos; FNT-Matematika in fizika: Boris Vedlin, nasledil ga je Cene Filipič; FNT-Tekstilna tehnologija: Salem Beganovič, nasledil ga je Pavle Stoimenovski; FAGG- Gradbeništvo: Branko Petrič; Fakulteta za elektrotehniko: Dušan Lednik, nasledil ga je Zoran Vujovič; Fakulteta za strojništvo: Stevo Glumpak, nasledil ga je Janez Vodičar; Medicinska fakulteta: Miha Benedik; Biotehnična fakulteta: Borut Trapečar; Agronomija- živilska tehnologija: Alenka Žličar; Gozdarstvo: Alojz Šket; Biologija: Mile Vreg; Veterina: Marko Višnar, nasledil ga je Frajo Kebrič; Pedagoška akademija: Siniša Perič; Akademija likovnih umetnosti: Hadži Naumov; Višja upravna šola: Mišo Javornik; Višja šola za zdravstvene delavce: Niko Gračan;
Višja šola za socialne delavce: Stojan Lipičar (namestnica je bila Danica Brulc);
Kako sodelovati s tujimi študentskimi organizacijami?
Maja je potekala v SŠ razprava o tem, kakšne odnose naj SŠ razvija s študentskimi organizacijami v tujini, ki so bile prorusko, maoistično, trockistično ali proameriško usmerjene. IOSŠ LVZ je sklenil, da bo na dogodke, kamor ga bodo takšne organizacije vabile, pošiljal opazovalce ali pa sploh nikogar.
Brošura Združenja študentskih pokrajinskih klubov o reformi univerze
Spomladi je Združenje študentskih pokrajinskih klubov, ki ga je vodil Zoran Šoln, izdalo brošuro »Reforma Univerze«, ki jo je združenje posredovalo vodstvom zveze mladine in SZDL v občinah. Brošura je prispevala k večjemu razumevanju vloge in aktivnosti SŠ v občinah, kar je bilo v času razprav o uresničevanju resolucije 3. konference ZKJ o mladih in o ustanovitvi enotne organizacije mladih še kar pomembno.
Sredstva za Kulturni dom v Celovcu so zbirali Študentje iz vse Jugoslavije
22. maja je IO SŠLVZ naslovil na ZŠ v drugih univerzitetnih centrih v Jugoslaviji pismo s pozivom oziroma prošnjo, da se vključijo v zbiralno akcijo za zbiranje sredstev za Kulturni dom v Celovcu, »ker je podpiranje jugoslovanskih manjšin stvar celotne jugoslovanske skupnosti.« »Slovenski študentje smo se že velikokrat izrazili svojo solidarnost z bojem manjšin drugih jugoslovanskih narodov…,« s(m)o zapisali v pozivu.
Nogometni turnir z UK ZKS
25. maja je predsednik komisije za šport, rekreacijo in zabavo pri IO Zveze študentskih pokrajinskih klubov Peter Aleš, organiziral nogometni turnir v študentskem naselju, na katerem so se pomerile ekipa IO SŠ VZ, univerzitetnega komiteja ZK, IO Zveze študentskih pokrajinskih klubov in kombinirana ekipa Tribune in Radia Študent. Takšna srečanja so prispevala k prijateljstvu med ljudmi, ki so se sicer v razmišljanjih o dnevno političnih vprašanjih precej razlikovali. To je Peter Aleš, ki je skrbel za razmnoževanje dokumentov vseh organizacij in organov v okviru Skupnosti študentov dobro vedel, zato je takšna športna srečanja, ki so bila več kot samo športna, tudi organiziral.
Analiza socialne strukture študentov
Na zahtevo IO SŠLVZ je pedagoško znanstveni svet univerze predlagal Zavodu za statistiko SRS naj vključi zbiranje podatkov o socialnem izvoru študentov v prijavni list za študente, analizo socialne strukture študentov pa v načrt statističnih raziskav. Rektor prof. dr.. ing. Mirjam Gruden je o predlogu in argumentih zanj obvestil tudi Skupščino SRS. SŠ je že pred tem od Zavoda za statistiko zahtevala enako, vendar neuspešno.
Protesti zaradi obiska iranskega šaha Reze Pahlavija
Konec maja, ko so mediji poročali, da bo Jugoslavijo obiskal Iranski šah Reza Pahlavi s soprogo Farah Dibo, se je takoj oblikoval Akcijski odbor pri IO SŠLVZ za pripravo protestnega zborovanja proti obisku šaha Reze Pahlavija v Jugoslaviji, ki je za 29.maja sklical protestni zbor v študentskem naselju. Pod dokumente akcijskega odbora so se podpisovali Marjan Kovačevič, Jože Kršinar, Mitja Močivnik in Jožef Žlahtič. Akcijski odbor je študente vabil na tri sestanke Akcijskega odbora, ki so bili 28.maja ob 13. in nato še ob 20 uri ter 29. maja ob 13.uri. Ob 17 uri je nato sledilo protestno zborovanje v Študentskem naselju (datume in ure navajam samo za to, da bralec vidi, kako hitro in intenzivno so se takrat odvijali dogodki v Skupnosti študentov- op. avt.). Akcijski odbor je izdal letak »Študentom, dijakom in vsem delovnim ljudem«. V njem je med drugim pisalo, da »prihaja k nam državnik države z enim najtotalitarnejših režimov« ki se »zateka tudi k najbolj brutalnim fizičnim obračunavanjem.« Poleg tega je akcijski odbor izdal tudi letak »Delavci, kmetje, študentje«, v katerem je pisalo, da je Reza Pahlavi, šah Irana, »fašist«. Okrožni javni tožilec je 29. maja izdal odločbo, da se razširjanje obeh letakov z vsebino, ki nasprotuje čl. 2 tč. 4 in 6. Zakona o preprečevanju zlorabe svobode tiska in drugih oblik informiranja (Ur. l. SFRJ št 22/73) začasno prepove, ker oba plakata »žalita čast in dobro ime šefa tuje države in motijo prijateljske odnošaje med SFRJ in Iranom ter njihov razvoj«. Odločbo je poslalo sodišču s predlogom, naj izreče prepoved razširjanje obeh letakov, kar je sodišče tudi storilo. Seveda je akcijski odbor večino letakov že razpečal med študente, predno jih je prišla zaseči policija. Akcijski odbor pa je razmnožil tudi odločbo okrožnega javnega tožilstva (ta je bila še bolj povedna, saj se je osredotočila na bistvo sporočila) in jo razširil med študenti, kar jih je še dodatno podžgalo v nasprotovanju obisku.
Protesti proti »Kmečki ohceti« v Ljubljani
Konec maja so študentje oblikovali akcijski odbor pri IO SŠ LVZ za pripravo protestnega zborovanja proti Kmečko ohceti. Študenti, ki so se vključili v akcijski odbor, pa so se priprav na protestni zbor lotili tako nevešče, da so jim priskočili na pomoč celo člani IO S ŠLVZ in njegove tehnične službe (risanje plakatov itd.), ki se jim je zdelo protestiranje proti Kmečki ohceti sicer nesmiselno in »brezvezno«, bali pa so se, da bi slabo pripravljen protestni shod škodoval ugledu SŠ v javnosti. Kljub temu je bila prijava za protestni shod proti prireditvi Kmečka ohcet pred poslopjem Univerze na Upravo za notranje zadeve Skupščine mesta Ljubljana vložena prepozno, zato jo je omenjena uprava s sklepom zavrgla. Čeprav protestnega shoda ni bilo, je delovanje akcijskega odbora naletelo na dokaj širok odmev v javnosti. (Tribuna, letnik XXII, št.23-24)
V tem obdobju so študenti oblikovali tudi akcijski odbor za protestiranje proti nasilju v svetu, ki je izvedel več akcij.
Demonstracije proti podražitvi črnega kruha
Študentje so oblikovali tudi akcijski odbor proti podražitvi črnega kruha, ki je pripravljal demonstracije. Tudi članom tega akcijskega odbora je moral priskočiti na pomoč IO SŠLVZ. Kljub temu se je demonstracij udeležilo manj študentov, kot so pričakovali. Razpoloženje med študenti se je že toliko spremenilo, da so se na pozive različnih akcijskih odborov odzivali v mnogo manjšem številu kot v preteklosti. Nekaterim starejšim študentom, ki spomladi 1971 sodelovali na zasedbi filozofske fakultete, se ni zdelo vredno, da bi se udeleževali demonstracij proti po njihovi presoji »trivialnim« problemom, ki so jih organizirali mlajši kolegi.
Zahteva za izgradnjo Centralne tehnične knjižnice
Junija je SŠ LVZ zahtevala, da se čim prej izdela projekt za Centralno tehnično knjižnico . Stane Hočevar je o prizadevanjih obvestil javnost. Predstavniki tehničnih fakultet pa so šli pod vodstvom podpredsednika IO SŠ LVZ Mirka Bizjaka s to problematiko k rektorju.
4. seja republiške konference ZSŠS
12. junija je bila seja Republiške konference Zveze skupnosti študentov Slovenije.
Odprto pismo podpisnikom družbenega dogovora o štipendiranju
Junija je IO SŠLVZ poslal odprto pismo podpisnikom družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju ter 20. junija pripravil zbor študentov v študentskem naselju.. Sindikat Študentskih domov je sklical svete blokov, ki so plakatirali naselje in fakultete. Na zboru so zahtevali takšne štipendije, da bo lahko študiral vsak, ne glede na socialno poreklo. Zahtevali so dvig minimalnih življenjskih stroškov (iz 900 na 1200 din) ter spoštovanje družbenega dogovora o štipendiranju, za katerega so se dogovorili že pred leti. Zahtevali so del štipendij po potrebah in del po delu. Zahtevali so, da bi dobilo štipendijo več študentov. Ocenili so, da je od 15 tisoč študentov v Ljubljani prejemalo štipendijo 8 tisoč študentov. Študentski domovi so jih sprejeli okoli 3 tisoč, okoli 7 tisoč pa se jih je »stiskalo v privatnih sobah, kjer so bili vir eksploatacije lastnikov stanovanj ali celo ‘lastnikov’ družbenih stanovanj.« Zahtevali so pospešeno gradnjo študentskih domov. Opozorili so, da v nekaterih univerzitetnih središčih v Jugoslaviji biva v študentskih domovih 1/3 študentov, v Ljubljani pa le 1/5. (Študentski dnevnik, letnik I. , št 45)
Razburjenje zaradi izjave predsednika ZŠJ
Junija je aktiviste SŠ razburila izjava predsednika ZŠJ Dragana Kaliniča za Borbo in Politiko, zato so zahtevali njegovo pojasnilo.
Pozdravili razglasitev Gvineje Bisao
Julija je SŠLVZ z javnim pismom medijem pozdravila razglasitev Gvineje Bisao.
Posvetovaje ZŠJ o ustavnih vprašanjih
18. julija je bilo v Beogradu posvetovanje ZŠJ o osnutku ustave SFRJ in uresničevanju ustavnih amandmajev.
Delovna skupina SŠ za pripravo kongresa enotne organizacije vseh mladih
Septembra je IO SŠLVZ imenoval delovno skupino za pripravo kongresa vseh mladih, ki sta jo vodila Tomaž Kšela in Boštjan Zgonc. Že prej, še zlasti pa po tem, se je bila SŠ primorana vključevati v mukotrpne, dolgovezne in velikokrat brezplodne razprave o ustanovitvi nove skupne organizacije mladine in študentov, kar je »izčrpavalo« kadrovske potenciale SŠ, v kateri so bili vsi študentski funkcionarji volonterji in redni študenti. Na ZMS pa so se z »združitvijo« ukvarjali profesionalni mladinski politiki, ki so imeli za tiste čase zelo dobre plače in podobne privilegije kot vsi drugi funkcionarji na republiški ravni, pri delu pa so jim pomagali še strokovni sodelavci, ki so bili zaposleni na ZMS. Razpravljanje o organiziranosti mladih (plačanih funkcionarjev) je »kradlo čas« razpravam o tem, kako izkoristiti in udejanjiti druga stališča 3. konference ZKJ, ki so bila za izboljšanje družbenega, ekonomskega in socialnega položaja mladine in študentov koristna in priročna.
Za združitev ZMJ in ZŠJ ter za oblikovanje enotne organizacije vseh mladih se je Zveza komunistov zavzela z resolucijo sprejeto na 3. konferenci ZKJ o mladih, ki je bila objavljena 15. decembra 1972. Nato so se začele razprave o tem, kako naj bodo mladi po novem organizirani, ki so potekale skoraj dve leti. Ob teh razpravah so skoraj zbledela druga stališča iz resolucije 3. konference ZKJ, ki so mladim obetale večjo vlogo pri odločanju o družbenem razvoju, boljše pogoje za izobraževanje in delo ter boljši ekonomski in socialni položaj.
SŠ je v razpravah o organiziranosti izhajala iz stališč, ki so jih pripravili predstavniki IO SŠ LVZ in UK ZKS v Ljubljani. Pod stališča so podpisani Boštjan Zgonc (komisija za reformo univerze pri IO SŠLVZ, Gorazd Sancin (predsednik komisije za organiziranost IO SŠLVZ), Olga Kersnik iz UK ZKS in Tomaž Kšela. Z dokumentom so predlagali, naj študenti ostanejo tesno povezani na ravni univerze oziroma visokošolskih centrov in se v novo enotno organizacijo mladih vključujejo kot ena od občinskih organizacij nove enotne organizacije mladih. Nekateri pa so si prizadevali za to, da bi se študentje povezovali v novo organizacijo po teritorialnem principu – torej, da bi se organizacije nove mladinske organizacije na fakultetah, akademijah in višjih ter visokih šolah podobno kot mladinske organizacije na srednjih šolah povezovale v občinske konference mladih v izobraževanju, na ravni visokošolskega centra pa bi se povezovale samo v ohlapne koordinacijske odbore. Po dolgotrajnih skoraj dvoletnih razpravah so študentje vendarle ostali povezani v univerzitetnih konferencah ZSMS, ki so dobile status občinskih organizacij.
Zakaj nista bila upoštevana študentska amandmaja k ustavi?
Septembra je IO SŠ LVZ zahteval javni odgovor, zakaj študentska amandmaja k ustavi nista bila upoštevana (94. oz 137 člen). Njegovi člani so sklenili, da bodo zavzemanje za ustrezen status študentov nadaljevali.
Štrajk na Tribuni in njeno reševanje pred »bankrotom«
Uredništvo in sodelavci Tribune so 28. septembra, ko so pripravili in dali v tisk oktobrsko številko Tribune, napovedali štrajk in kritizirali IO SŠLVZ, da Tribuni ni zagotovil dovolj sredstev. IO, ki je že prej pri financerjih Tribune storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi Tribuni zagotovil več sredstev (verjetno so financerji SŠ in Tribuno pri dodeljevanju sredstev »kaznovali« za pet zaplenjenih številk v preteklem letu), se je lahko naslonil samo še »na lastne sile«. Tako je IO SŠLVZ še isti dan naslovil na vse »napredne študente in profesorje« apel, s katerim jih je seznanil, da je Tribuna prejela manj družbenih sredstev, kot jih potrebuje za nemoteno izhajanje in da je jih je do konca septembra že potrošila. Izid vsake številke bi jo pahnil v dolg. Zato je IO SŠLVZ dobesedno »zahteval od vseh naprednih študentov in profesorjev«, ki jim ta izdatek ni pomenil »prevelikega bremena«, naj se »nemudoma naročijo na Tribuno in s tem omogočijo njeno nadaljnje izhajanje«.
S povečanjem števila naročnikov in ob pomoči skupnega računovodstva, ki se mu je Tribuna sprva zelo upirala, je Tribuni ob pomoči IO SŠLVZ vendarle uspelo do konca leta izdati še dve številki v decembru. (Tribuna, letnik XXIII, št.3). Tega leta je izšlo več številk Tribune kot nekaj let prej in pozneje.
Javna razprava v SŠ o ustavah
17. septembra se je v SŠ začela javna razprava o ustavi SFRJ in SRS
Spor v II. bloku Študentskega naselja med domačimi in tujimi študenti
Septembra je skupina 58 študentov iz II. bloka v Študentskem naselju na upravo naselja naslovila protest, češ da namerava uprava v njihov blok vseliti večjo skupino azijsko – afriških študentov. »Nazori teh kolegov glede na higieno so izpod vsake kritike, kar se vidi v vzdrževanju reda in higiene tako v sobah kot v stanovanjih,« so med drugim zapisali. Navedli so tudi, da večina prihaja »iz islamskega področja«, zaradi njihovega umivanja na straniščih so stranišča konstantno in popolnoma onesnažena ter zato neuporabna. Zapisali so tudi, da jih večina kuha v sobah, odpadke pa odlagajo v umivalnike, zaradi česar kopalnice ne služijo več svojemu namenu. Predlagali so kompromisno rešitev: da jih uprava seznani z obveznostjo čuvanja družbene lastnine, da se jim prepove »tuje politično izživljanje z raznimi parolami, ki jih pišejo celo na novo prepleskana vrata in na domski inventar«, ki študentski dom v očeh obiskovalcev spreminjajo v »cirkuško areno«. Na koncu so izrecno poudarili, da njihov protest ni rasnega ali političnega izvora in ne sme služiti v te namene. Protest so, kot so zapisali, podpisali, ker »omenjeno stanje neupravičeno ruši lik jugoslovanskega intelektualca« in ker grozi s pojavom epidemije. Na koncu so podpisniki zapisali, da bodo jugoslovansko javnost obvestili o tem problemu preko sredstev javnega obveščanja, če uprava ne bo upoštevala njihovega protesta, »kar bi lahko zlonamerneži uporabili v politične namene in s tem rušili ugled, ki ga ima Jugoslavija«.
Na njihov protest so ostro reagirali Mednarodni klub študentov, Skupščina tujih študentov v Ljubljani in Akcijski odbor vseh tujih študentov pri SŠ, ki so ga ustanovili 30. septembra. V odgovoru na protest so zapisali, da je edini razlog protesta skupine študentov iz II. bloka »političen in rasističen«. Stranišča so bila po njihovih navedbah umazana, ker po popivanju nekateri domači študenti bruhajo v njih. »Dokažemo lahko, da so bloki, kjer tujcev ni, prav tako umazani;« so zapisali tuji študenti. »Ne glede na veroizpoved mislimo, da je vsakdo bil vzgojen v okviru svoje kulture tako, da spoštuje pravila, ki jih zahteva družba,« so zapisali. Opozorili so tudi, da v sobah kuhajo vsi – domači študenti še več kot tuji, saj si od doma vsak teden prinesejo jajca, klobase, meso, mast, domače pijače itd.. Kot so zapisali, bi domači intelektualci lahko storili več za svoj ugled, če ne bi pijančevali in razgrajali po študentskem domu, če ne bi kradli inventarja in če bi se sploh bolj »dostojno obnašali«. Zavrnili so trditev podpisnikov, da protest ni bil rasnega ali političnega izvora. Opozorili so, da so zaradi svoje nacionalnosti doživeli in še doživljajo najrazličnejše napade (od pisanja žaljivih parol na njihova vrata do žaljivih izjav in celo do izbruha pretepov). »Kolegialen in dobrohoten protest ne bi mogel zaiti v takšno neutemeljeno rasno posploševanje,« so zapisali. Podpisniki so na koncu med drugim zahtevali, da provokatorji – pisci protesta morajo biti legalno kaznovani zaradi škode, ki so jo tuji študenti pretrpeli na časti in škode, ki so jo prizadeli s svojim protiustavnim delovanju »vaši socialistični skupnosti«.
Spor, ki je nastal, je pritegnil pozornost številnih tujih ambasad, še zlasti tistih, na katere so se obrnili za pomoč prizadeti azijsko-afriški študentje. IO SŠLVZ je nastopil kot mediator v sporu in po dolgotrajnih pogajanjih in pogovorih dosegel spravo med sprtimi študentskimi stranmi. Skupina študentov iz II. bloka je umaknila svoj protest, tuji študenti pa so umaknili svojo prijavo na policijo zaradi »rasističnega delovanja domačih študentov«. Velik spor, ki je za pomiritev terjal izjemno veliko angažiranje IO SŠ LVZ, v javnosti ni naletel na odmev, budno pa so ga spremljali številni študentje, še zlasti iz študentskega naselja.
Zanimivo pa je, da so se predstavniki tujih študentov predstavnikom IO SŠ LVZ zahvalili za korektno posredovanje v sporu. Reakcija naših fantov (deklet ni bilo med njimi) pa je bila drugačna. Po dolgotrajni mediaciji, ki je privedla do pomiritve, je manjša skupina študentov iz drugega bloka pristopila k predstavnikom IO SŠLVZ s posebno prošnjo. Rekli so nekako takole: »Poglejte, vse vaše politične zahteve smo v celoti sprejeli in celo umaknili svoj protest. Vi pa nam v zahvalo naredite samo majhno uslugo – pri upravi naselja posredujte, da v naš blok ne bo več pošiljala azijsko afriških študentov.«
Skupščina SŠLVZ o idejnopolitičnih vprašanjih visokega šolstva in ustavnih spremembah
2. oktobra je skupščina SŠLVZ razpravljala o idejnopolitičnih vprašanjih visokega šolstva, s čimer se je končala javna razprava o tem dokumentu. Skupščina je strnila tudi javno razpravo o ustavi SRS in SFRJ. O obeh temah je SŠ pripravila več javnih tribun na fakultetah in na ravni univerze. (Tribuna, letnik XXIII, št.4). Pripombe na omenjene dokumente je IO SŠLVZ posredoval pristojnim organom. Samo na ustavo SFRJ je SŠ dala štiri strani pripomb.
Predlog za podaljšanje mandatov vsem organom SŠ do kongresa je bil zavrnjen
IO SŠLVZ je zaradi kontinuitete priprav na kongres vseh mladih predlagal podaljšanje mandata vsem organom v SŠ LVZ do kongresa, ki je bil napovedan za februar ali marec 1974. Delegati skupščine tega niso sprejeli, češ da ne gre za tako pomembno stvar, da bi morali v SŠ spremeniti prakso svojega delovanja. Poleg tega so menili, da bi »v specifičnih pogojih dela študentske skupnosti takšna odločitev lahko pridobila prizvok, kakor da v politični akciji, ki je potekala vse zadnje obdobje v SŠ LVZ, ni šlo za stvari same ter za politične opredelitve, pač pa za posameznike ter ‘njihove stolčke’«. Tako je morala SŠ poleg vseh že tako velikih obremenitev za volonterje začeti pripravljati še volilno konferenco SŠ in izpeljati vse kadrovske postopke zanjo. Mimogrede, izkazalo se je, da so imeli delegati prav: kongres ZSMS, ki je bil sprva napovedan za sredino leta 1973, je bil šele pozno jeseni 1974. Pa še takrat ga ne bi bilo, če Tito (predsednik ZKJ) na X. kongresu ZKJ konec maja 1974 ne bi kritiziral ZMJ in ZŠJ, da prepočasi pripravljata kongres in da še naprej delujeta forumsko. Tito je dejal: »Dejstvo je, da se mnoge resne slabosti, ki leta obstajajo v Zvezi mladine in Zvezi študentov, počasi premagujejo…«. Dejal je tudi, da v teh organizacijah še vedno dominira forumski način dela, da problemi delavske mladine ne prihajajo do izraza v akcijah, da so prisotne tendence delitve na intelektualno in delavsko mladino itd. Te Titove besede so povzročile veliko razburjenje med funkcionarji v političnih vodstvih republik in pokrajin, ki so od ZMJ in ZŠJ terjali čim prejšnji sklic kongresa vseh mladih.
Zborovanje zoper neonacistično divjanje na avstrijskem Koroškem
5. oktobra se je oblikoval akcijski odbor za pripravo protesta »zaradi neprestanega ponavljanja terorističnih aktivnosti fašističnih elementov v Avstriji«. 6. oktobra so v študentskem naselju pripravili protest, s katerim so želeli Avstrijo opozoriti na njeno odgovornost zaradi kršenja najelementarnejših človekovih pravic slovenske manjšine na Koroškem. Pod poziv študentom, profesorjem in delavcem so se podpisali člani AO Jože Žlahtič, Mirko Bizjak, Adela Ačkun in Marjan Kovačevič. Na protestu so opozorili, da umor Salvadorja Allendeja v Čilu kaže, da se fašizem v svetu krepi. Od vlade so terjali, naj od avstrijske vlade zahteva prepoved delovanja »fašistične oziroma neonacistične organizacije Heimatdienst«.
V središču pozornosti SŠ je ostala reforma univerze
30.oktobra je IOŠLVZ sklical sestanek predsednikov SŠ na fakultetah, akademijah in šolah, na katerem so podprli osnutek Akcijskega programa SŠ. Dogovorili so se, da bodo še naprej največjo pozornost posvečali reformi univerze in uveljavljanju delovnega statusa študentov, poleg tega pa bodo aktivno pripravljali kongres vseh mladih. Glede na dotedanje rezultate so izrazili zaupanje v nosilce priprav na kongres. Dogovorili so se tudi, da bodo na fakultetah in šolah na sestankih SŠ spregovorili o krizi na bližnjem Vzhodu. Zanimivost: zapisnikov s sestankov IO SŠLVZ s predsedniki SŠ na fakultetah in šolah niso pisali in podpisali predstavniki IO-ja, temveč sta ga pripravila predsednika SŠ iz dveh fakultet.
Plačilo odvetnika za pravico do svobode govora
Novembra je SŠ Bogdanu Lipovšku plačala odvetnika, ker je bil obdolžen zaradi svojih izjav, ki jih SŠ sicer ni podpirala, vendar mu je pomagala pri obrambi svoje pravice do svobode govora.
Predlog SŠ o organiziranosti študentov po 3. konferenci ZKJ o mladih
19. novembra je SŠ v Študentskem dnevniku objavila 14 stališč v zvezi s samoupravljanjem na univerzi. Zahtevala je tretjino študentskih predstavnikov v najvišjem organu TOZD (fakultete, šole itd.), polovico v izvršilnih organih in da ne pride do preglasovanja med profesorji, študenti in drugimi delavci. Prav tako je odločno zahtevala, da v bodoči ZSMS ostanejo študenti čvrsto družbenopolitično organizirani na nivoju univerze in da dobi univerzitetna organizacija v bodoči organizaciji status občinske organizacije. 14 stališč IO SŠLVZ so v javni razpravi študenti podprli. (Študentski dnevnik, letnik II, št. (nejasno), 19. 11. 1973)
Že spomladi je bil na to temu v Tribuni objavljen diskusijski prispevek, ki ga je kot osnutek za javno razpravo sprejela konferenca ZSŠS.
14.decembra je SŠ objavila svoj predlog organiziranosti študentov po 3. konferenci ZKJ;
SKUPNOST ŠTUDENTOV v letu 1974
Tribuna o delu IO SŠLVZ
Januarja je Tribuna poročala, da je IO SŠLVZ na oktobrski skupščini SŠLVZ zaradi kontinuitete priprav na kongres vseh mladih predlagal podaljšanje mandata vsem organom SŠ do kongresa nove organizacije vseh mladih, ki naj bi bil marca. Delegati skupščine pa so menili, da kongres nove organizacije ni takšen dogodek, da bi zaradi njega bilo treba spreminjati utečeno prakso delovanja SŠ. »Zato je prišlo do zamika volilne skupščine SŠLVZ (za 20 dni), kar pa ni katastrofalno,« je poročala Tribuna (letnik XXIII, št. 7-8).
Že pred skupščino je Tribuna ocenila delo dotedanjega IO-ja. »V grobem poglejmo delo IO SS LVZ v preteklem mandatnem obdobju. Lahko ga v glavnem ocenimo kot uspešno. Kot najpomembnejše lahko štejemo močno usmeritev na fakultete torej manj forumsko delo; za iniciativo FO-jev fakultet je bilo obilo prostora.« Po tem, ko je Tribuna popisala nekatere uspehe SŠ, pa je ocenila, da je bil IOSŠLVZ manj uspešen pri zavzemanju za študentske interese navzven. »Tu ne mislim v Zvezi študentov Jugoslavije, kjer je bil prispevek slovenskih predstavnikov res konstruktiven, tu mislim na zastopanje v širšem slovenskem prostoru. Študentska organizacija, njena mnenja in zahteve v zadnjih letih ne pomenijo kdove kaj,« je zapisal avtor prispevka. (Tribuna, letnik XXIII, št 7-8)
Poslednja volilna skupščina SŠ LVZ
10. januarja je bila volilna skupščina SŠ LVZ, na kateri so delegati sprejeli poročilo o delu ter program dela za naprej do združitvenega kongresa ZMS in SŠ v ZSMS. Tomaž Kšela je na skupščini opozoril, da pri snovanju nove skupne organizacije mladih ne gre za nobeno združevanje SŠ v ZMS, kakor poročajo nekateri mediji, temveč za »ustvarjanje enotne socialistično usmerjene organizacije mladih«. »Kolikor bolj bomo v procesih ustvarjanja nove organizacije mladih aktivni, toliko adekvatneje bodo lahko študentje skozi njeno programsko orientacijo ter skozi njene organizacijske oblike izražali svoje interese,« je poudaril in nadaljeval: »Uspešne priprave na kongres zahtevajo, da vsakdo jasno pove svoja stališča, SŠLVZ mora imeti v procesu pripravljanja kongresa svoja lastna stališča, ker smo mi tisti, ki bomo povedali, kakšna naj bo organiziranost in kakšni principi bodo veljali v delovanju študentov na ljubljanski univerzi. V kolikor ne bomo naredili tega, bo čez nekaj le prepozno govoriti (…), da je nekdo drug v zaključne dokumente kongresa zapisal kako naj bomo študentje organizirani in kako naj delamo in ne mi sami.«
Po poročanju Tribune je bilo poročilo predsednika IO SŠLVZ kratko, saj k 43 tipkanim stranem poročila ni bilo mnogo za dodati. »Tomaž je malo hvalil, malo grajal, tako da diskutantom, ki so mu sledili, ni bilo potrebno mnogo spreminjati in kritizirati (…) Zato je skupščina ocenila, da je bilo delo IO SŠ LVZ uspešno in mu dala razrešnico.
Kot je poročala Tribuna je bila še posebej temperamentna razprava o novi organizaciji mladih oziroma o pripravi na kongres mladih. Delegati iz FF so povedali, da študenti FF nikakor niso proti sodelovanju celotne mlade generacije, vendar so v tem trenutku proti združitvi ZMS in SŠ, to pa zaradi zbirokratiziranosti vodstvenih struktur ZMS. Predlagali so, da bi o tem vprašanju organizirali referendum. »Sledilo je prerekanje in prepričevanje, razlaganje, na trenutke celo vpitje. Nato so na željo delegatov s FF delegati s skoraj vseh fakultet povedali, kako je potekala razprava o novi organiziranosti pri njih. Razprave po fakultetah so varirale od spontanih pogovorov med študenti pa do javnih zborov in tematskih skupščin, pač glede na specifiko organiziranosti posameznih študentskih organizacij po fakultetah. V glavnem so skoraj vsi delegati menili, da se študentje strinjajo s sodelovanjem in celo organizacijskim povezovanjem celotne mlade generacije - kmečke, delavske, srednješolske in študentske mladine, kajti gre za skupne interese. Razprava pa mora biti javna, argumentirana, dana morajo biti programska načela in osnove organiziranja, ki jih bodo vsi študentje lahko prediskutirali, popravili, po potrebi pa tudi spremenili. Delegati so v svojih razpravah ocenili, da je stališče FF aprioristično in da zahtevani referendum v tem trenutku ne bi bil primeren, bil bi celo nedemokratičen. Oceniti moramo, da še na nobeni skupščini v zadnjih letih ni toliko predstavnikov s posameznih fakultet javno povedalo o delu na fakultetah in že dolgo nismo slišali toliko mnenj.« (Tribuna, letnik XXIII, št. 9)
Skupščina je izvolila nov SŠLVZ, v katerem so bili: Mirko Bizjak (FNT),Jože Žlender (EF), Franc Kemperle (SF), Stojan Stauber (FNT), Robi Kovšca (FSPN), Bojan Žnidaršič (FE), Boris Muževič (FSPN), Alojz Šket (BTF), Mile Vreg (BTF), Janez Vodičar (SF), Bojan Žunič (PF), Salem Beganovič (FNT), Bojan Brumen (FF) in Marko Morel (FE) Po statutu pa je skupščina potrdila v IO SS LVZ Aleša Petra (TKS), Nikolo Damjaniča (Radio Študent), Ceneta Filipiča (Tribuna), Erika Kosa (Sindikat študentov v študentskih domovih) in Zorana Šolna (ZŠPK) Novi IO je za predsednika izvolil Boris Muževič. Kasneje so za sekretarja IO-ja imenovali Boštjana Zgonca.
Po poročanju Tribune, je skupščina, ki na oktobrskem zasedanju ni podaljšala mandata vsem organom SŠ, člane dotedanjega oziroma »starega« IO-ja zaprosila in zadolžila, da ostanejo aktivni v organih, ki pripravljajo kongres enotne organizacije vseh mladih, do kongresa ZSMS. Sicer pa so člani »starega« IO-ja so že na sestanku »pred skupščino enoglasno sprejeli sklep, da bodo še naprej sodelovali v pripravah na kongres«.
Delegati skupščine so sprejeli tudi sklepe: sprejeli so poročilo IO SŠLVZ o delu od decembra 1972 do januarja 1974 na 43 straneh in Akcijski program SŠLVZ za naprej. Skupščina je sprejela tudi usmerite dotedanjih prizadevanj IO SŠLVZ pri reorganizaciji SŠLVZ oziroma pri snovanju nove skupne organizacije vseh mladih in zavezala novi IO, da s tem nadaljuje. Prav tako je skupščina podprla sklepe 3. konference ZKJ ter naložila organizacijam SŠ; da se angažirajo pri ustanavljanju nove organizacije vseh mladih. Delegati so sprejeli še splošne akte študentskih medijev in še nekaj drugih sklepov. .« (Tribuna, letnik XXIII, št. 9)
Viri:
Tribuna
Študentski dnevnik
Osebni arhiv in arhivi kolegov iz SŠ
Spomin, ki pa ni najbolj zanesljiv vir.
