*OPOMBA K BESEDILU FRANCIJA PIVCA ČAS ZA SPREMEMBE
Prispevek »Čas za spremembe« je za naš zbornik poslal Franci Pivec, ki velja za nekakšnega očeta Skupnosti študentov skupaj s Cirilom Baškovičem. Pivec je s svojim člankom objavljenem v Tribuni »Provokacija za novo študentsko organizaciji« (Tribuna, 3. 6.1968) v dramatičnih časih junija 1968, ko se je na zboru študentov v Študentskem naselju v Ljubljani spontano rodilo študentsko gibanje v Ljubljani, inspiriral ustanovitev Skupnosti študentov. Ljubljanski študenti so pripravili veličasten protestni shod v Študentskem naselju v Ljubljani, ki je sledil dramatičnim študentskih demonstracijah v Beogradu, kjer je policija pretepala študente. Pretepeni in hudo poškodovani so bili zaradi svojih idej in zahtev po boljši prihodnosti. Katerega mladega človeka to ne bi pretreslo v dno srca, še posebej ker smo bili vzgojeni v duhu, da so naši predniki za našo svobodo, neodvisnost in lepše življenje žrtvovali svoja življenja. Vsi smo znali na pamet tisto Kajuhovo pesem, ki se začne z verzom »Veš mama, rad bi ti napisal pismo…« in konča s kitico: »Morda nikoli več ne bova zrla si v obraz, vendar nikdar ne bom pozabil nate. A želel bi, da ne utihne prej mi glas, dokler ti ne porečem: glej, ta svet je tudi zate!«
Pivčev članek v Tribuni bi v tedanjem času verjetno ostal neopažen (tako kot mnogi podobni članki pred njim v Tribuni), če mu na zboru študentov v Študentskem naselju junija 1968 Ciril Baškovič v svojem javnem govoru pred množico študentov ne bi dal veljave. Tako pa Pivčev članek skupaj z govorom Cirila Baškoviča velja za »ustanovni akt« Skupnosti študentov na Univerzi v Ljubljani in kasneje tudi v Sloveniji. Študenti so svojo organizacijo poimenovali Skupnost študentov Ljubljanskih visokošolskih zavodov, saj vse šole niso bile vključene v Univerzo v Ljubljani. Njeni člani so bili vsi študirajoči, članska izkaznica pa je bil indeks. Ali že sam naziv organizacije, ki so jo po omenjenem zborovanju ustanovi študenti, ne izpričuje občutljivosti do »drugačnih«? Ta občutljivost in spoštovanje do vseh, tudi do »drugačnih«, pa je aktiviste Skupnosti študentov delala vedno »drugačne«.
Prispevek »Čas za spremembe« je za naš zbornik poslal Franci Pivec, ki velja za nekakšnega očeta Skupnosti študentov skupaj s Cirilom Baškovičem. Pivec je s svojim člankom objavljenem v Tribuni »Provokacija za novo študentsko organizaciji« (Tribuna, 3. 6.1968) v dramatičnih časih junija 1968, ko se je na zboru študentov v Študentskem naselju v Ljubljani spontano rodilo študentsko gibanje v Ljubljani, inspiriral ustanovitev Skupnosti študentov. Ljubljanski študenti so pripravili veličasten protestni shod v Študentskem naselju v Ljubljani, ki je sledil dramatičnim študentskih demonstracijah v Beogradu, kjer je policija pretepala študente. Pretepeni in hudo poškodovani so bili zaradi svojih idej in zahtev po boljši prihodnosti. Katerega mladega človeka to ne bi pretreslo v dno srca, še posebej ker smo bili vzgojeni v duhu, da so naši predniki za našo svobodo, neodvisnost in lepše življenje žrtvovali svoja življenja. Vsi smo znali na pamet tisto Kajuhovo pesem, ki se začne z verzom »Veš mama, rad bi ti napisal pismo…« in konča s kitico: »Morda nikoli več ne bova zrla si v obraz, vendar nikdar ne bom pozabil nate. A želel bi, da ne utihne prej mi glas, dokler ti ne porečem: glej, ta svet je tudi zate!«
Pivčev članek v Tribuni bi v tedanjem času verjetno ostal neopažen (tako kot mnogi podobni članki pred njim v Tribuni), če mu na zboru študentov v Študentskem naselju junija 1968 Ciril Baškovič v svojem javnem govoru pred množico študentov ne bi dal veljave. Tako pa Pivčev članek skupaj z govorom Cirila Baškoviča velja za »ustanovni akt« Skupnosti študentov na Univerzi v Ljubljani in kasneje tudi v Sloveniji. Študenti so svojo organizacijo poimenovali Skupnost študentov Ljubljanskih visokošolskih zavodov, saj vse šole niso bile vključene v Univerzo v Ljubljani. Njeni člani so bili vsi študirajoči, članska izkaznica pa je bil indeks. Ali že sam naziv organizacije, ki so jo po omenjenem zborovanju ustanovi študenti, ne izpričuje občutljivosti do »drugačnih«? Ta občutljivost in spoštovanje do vseh, tudi do »drugačnih«, pa je aktiviste Skupnosti študentov delala vedno »drugačne«.
