Lepo se smeješ s prijatelji
Na tisti fotografiji
Ki sem jo posnela včeraj
Tista mi je najljubša
Ti
S prijatelji
Z mojim psom
V mojem avtu
Poleg moje družine
Jaz pa kot da me
Nikoli ni bilo v tvojem življenju
IŠČEM, PROSIM, POČAKAJTE
Mika me
Da bi stopila do neznanca
Mu porinila v roke svoje pesmi
Rekla da se srečava ob istem času čez teden dni
Jaz mu plačam kavo
On pa naj mi pove kdo sem
PREŠERNOV TRG ALI KJERKOLI
Vsakomur je treba dati priložnost
Ampak težko dajem priložnost
Ker buljiš v svoj telefon
Jaz pa ne vzpostavljam očesnega kontakta
Ko se zaletim vate sredi Prešernovega trga
… ali kjerkoli
Ne pogledam ali si prijatelj, sovražnik ali neznanec
Ampak vzvišeno odidem svojemu cilju naproti
Ker v mojem življenju še nisi pomemben
IZGUBLJENI POGOVORI
Pozabila sem te vprašati –
Toliko stvari
Zdajle bi lahko zapolnila
Vse tiste trenutke
Ki sva jih presedela v tišini
Nisem pripravljena
Izgubiti dialogov s tabo
Ampak na srečo
To ni mogoče
Ker sem se naučila
Pogovarjati s sabo
Na tvoj način
Zato lahko sedim v dnevni sobi
Pijem kakav in jem čokolado
Gledam film
In se pogovarjam s tabo
Ne da bi vedel za to
TROLLTUNGA
Za vsako sliko ki rata
Je sto slik na katerih
Si videti kot trol
Ko želiš prelisičiti resnico
Utapljaš se v pregledovanju fotografij
In razmišljaš na kateri si videti
Najmanj sam
In vsak ve da je slika tebe na koncu trolovega jezika
Tvoja prva in zadnja slika tam
S katero se boš lahko bahal
Namesto da bi se utapljal
V ogromnih prostranstvih narave
Po katerih hodiš prvič
Iščeš svoj ego
Ki se je izgubil med tretjim zavojem desno
Ko zahaja sonce ostane Trolltunga
S svojimi sebičnimi nameni
Tako tiho
Da tudi tvoje misli utihnejo
Ker se bojijo
Da jim bo kdo odgovoril
NI SEVERNI SIJ
Čakala sem na severni sij
Na napačni strani sveta
Ko mi je bilo dolgčas
Sem razmišljala o tem
Kako nikogar ne pogrešam
In da bi lahko živela
Z ledeniki
In samo ledeniki
Ali bi lahko živela sama
Lahko bi rekla mogoče
Ampak rekla bom včasih
Skype daje občutek zavetja
V mrzlih dneh
Smrt je hitra
Nihče ne bi mogel pomagati
Samo prestavljen si na »čakanje«
Na oblačen dan najbolje občudujem zvezde
Ker moram verjeti da obstajajo
Izkoristila bom študentski popust
Na na drugo stran
Skype zvoni v prazno
Ker jaz mislim da vidim severni sij
PULOVER SEM
Danes sem preveč govorila z drugimi
Zato mi je zmanjkalo besed
Za pogovor s sabo
Socialni svet
Onemogoča moje mišljenje
Ne vem
Če sem še zmeraj zmožna
Razmišljati o sebi
Z malo začetnico
In kritičnostjo
Utesnjujem se
Ista sem kot moj pulover
Ki sem mu skrajšala rokave
Ker mi naenkrat niso bili več všeč
Ker sem predpostavila
Da bom tako mislila
Od sedaj za vedno
GOOGLE EARTH
sprehajala sem se po Bergnu
s klikanjem miške
ker nimam dovolj denarja
da bi dejansko šla tja
če oba naenkrat z miško
stojiva na istem mestu
in zreva v modro nebo nad morjem
čeprav je zdaj tam tema
ali to pomeni
da skupaj odkrivava svet?
DOVOLJ
ni ti treba ubiti strigalice
samo povej mi da je ni
iščem svojega boga
da mi bo pomagal prebroditi vsakdan
s šepetanjem puhlic in citiranjem romanov
medtem ko bom iskala potrditve
da se tista strigalica morda ni le skrila za omaro
ENTROPIJA 2
Vse tiste dni ko se zbudim ob enajstih
Izgubim tiste pesmi ki bi jih napisala ob osmih
Na zimsko sončno jutro eksistirajo samo misli
Ker se masa strdi
Odprt duh v zaprtem telesu
Od petnajst trideset do petnajst štiriintrideset si dovolim biti vizionar
Tisti s katerim sediš danes je bil enkrat neznanec
Zvečer se nihče ne zaveda –
Če bi ugasnili glasbo bi v sobi ostal povsem sam
Če obstajajo samo naključja
Zakaj je potem svet tako lep?
